tag:blogger.com,1999:blog-92195246713909419132024-03-21T07:23:15.919-07:00just1angrymanjust1angrymanhttp://www.blogger.com/profile/00272914644038116304noreply@blogger.comBlogger150125tag:blogger.com,1999:blog-9219524671390941913.post-4341335462423368952022-05-18T09:17:00.006-07:002022-05-20T06:57:37.847-07:005 do 12h<p class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: 0cm; text-align: justify;"></p><p class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: 0cm; text-align: justify;"></p><p class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: 0cm; text-align: justify;"><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-hansi-font-family: Calibri;">Za
pričujoči zapis me je s svojim tvitom navdihnil kolega zdravnik. Zapisal ja, da
"v Sloveniji ni zdravnika, ki bi želel zdravstvo narediti manj dostopno
malemu človeku". </span></p><p class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: 0cm; text-align: justify;"><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-hansi-font-family: Calibri;">To gotovo drži. Dostopnost zdravstva je stvar politike,
je stvar organizacije. Tukaj imamo zdravniki navadno mnogo idej, politika pa
selektiven posluh. Jasno je, da brez nič ni nič. Brez vlaganj; strateških,
finančnih in kadrovskih. Zdravniki si, tako kot vsi zaposleni – v javnem ali
zasebnem sektorju –<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>želimo
"le" urejene pogoje dela. Pod to ne spada zgolj plačilo, temveč še
koordinacija dela, delovni čas, delo preko delovnega časa, administrativne in
ostale fokus jemajoče in zagon ubijajoče nepotrebne obremenitve, možnost
napredovanja, učenja, razvijanja stroke in idej ... </span></p><p class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">Žalosti me, ko slišim, da
se preštevilni mladi kolegi srečujejo z izgorelostjo. Pa to ne tako, ki bi
izzvenela, če bi se denimo pridružili kakšni stranki ali organizaciji (khm),
temveč z resno psihično izmozganostjo, ki terja večtedensko bolniško
odsostnost. Zakaj? Ker delajo v neurejenih razmerah, brez podpore
(kompetentnega) vodstva, brez plačila za delo, ki ga "morajo"
opraviti po svoji moralni dolžnosti, saj ga sicer ne bo nihče, brez
daljnosežnega smisla in vizije, pa tudi izjave kot "vi ste zdravnik, vi
povejte", "ja a ne vidite, da imam vročino", "jaz sem vam
plačal šolanje", "COVID ste si izmislili, da imate lahko prazne
bolnice, lenuhi" verjetno prispevajo svojo malenkost ... </p><p class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">MARSikateri zdravnik se zato odloči, da bo svoje delo nadaljeval kot čisti zasebnik, niti
ne koncesionar. Zakaj? Ker si lahko delo organizira tako, da bo to dobro zanj
in za bolnike, ki jih bo obravnaval. Kajti dober zdravnik je zdravnik, ki je
spočit in zadovoljen, ne zdravnik, ki dela na etični pogon. To ni zdravnik, ki
mu standardi zavarovalnice nalagajo čedalje večje glavarine in čedalje bolj
skopo odmerjen čas, namenjen bolniku. Samoplačniški sektor je seveda precej
hitreje dostopen, a žal ne za t.i. malega človeka, ki konča v vse daljših čakalnih
vrstah. Pa ne zato, ker bi zdravniki to hoteli. </p><p class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">Sam prihodnosti v javnem
zdravstvu in tudi prihodnosti javnega zdravstva žal skoraj ne vidim (več),
podobno velja za, upam si reči, večino mojih mladih kolegov in precejšen delež
starejših zdravnikov. Politika se mora zresniti že v tekočem mandatu, sicer
napovedujem, da bo turški konglomerat Acibadem leta 2030 v Slovenij odprl prvo
podružnico. Slovensko zobozdravstvo je dovolj jasen model tega, kaj se zgodi,
ko so enkrat doseženi pogoji za prehod kritične mase zdravnikov v samoplačniški
sektor. Začarani krog gre nekako takole: kritično podaljšanje čakalnih dob −
povečano povpraševanje po hitro dostopnih samoplačniških storitvah − odhod
zdravnikov v samoplašniško medicino − še daljše čakalne dobe. Gre za enosmerni
tok, za sneženo kepo, ki se je, enkrat, ko je dovolj velika, ne da več
zaustaviti in ki povozi vse pred seboj (prispodoba bi bila lahko še toliko bolj
jasna, glede na to, da ležimo "pod Alpami" ...). </p><p class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: 0cm; text-align: justify;">Nedavno je bila
demantirana izjava, da naj bi nova vlada prepovedala t.i. "dvoživke".
Do sedaj mi še nihče ni znal podati razumne razlage, kako bo to vplivalo na
čakalne dobe. Če zdravnik v svojem prostem času za dodaten zaslužek obravnava
tiste, ki si to lahko privoščijo, to ni win-win, temveč win-win-win situacija.
Naj pojasnim. Zdravnik dodatno zasluži, samoplačnik pride na vrsto hitreje,
zaradi česar ne umakne iz vrste v javnem zdravstvu, katera se posledično
skrajša za tistega, ki si samolačniške stritve ne more privoščiti.</p>
<p class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: 0cm; text-align: justify;"><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-hansi-font-family: Calibri;">Naj za
konec dodam še, da si kot uporabnik zdravstvenih storitev nikakor ne želim, da
bi se javno zdravstvo sesulo. Določene storitve iz najbolj zahtevnih terciarnih
panog medicine (intenzivna medicina, večji operativni posegi, transplantacijska
dejavnost ipd.) ne bodo nikoli del samoplačništva, saj je takšne vrste medicina
nepredvidljiva, organizacijsko in strokovno prekompleksna ter za privatne
vložke nezanimiva. Če pa bodo prosperirali tisti, ki se v samoplačniškem
sektorju ukvarjajo z manj zahtevnimi storitvami za večje plačilo in splošno
dobrobit, pa bo fokus izbire logično usmerjen prav tja. Oz. je že. Na zadnjem
razpisu specializacij Zdravniške zbornice je bilo sedemkrat preveč prijavljenih
na specializacijo iz dermatologije, nihče pa se ni odločil za hematologijo. Pohlepni
zaslužkarji, pravite? To je čustvena rekacija, za katero ni potrebno kaj dosti
miselnega napora in argumentov. Pa vi? Kako bi se odločili? Ali še bolje; kako
se boste odločili? Kajti oblast voli ljudstvo, se pa oblast ravna po ljudstvu. </span></p><p class="MsoNormal" style="line-height: 150%; margin-bottom: 0cm; text-align: justify;"><span style="mso-ascii-font-family: Calibri; mso-bidi-font-family: "Times New Roman"; mso-hansi-font-family: Calibri;">Mladi imajo izbiro. Tudi vi. Zaenkrat.</span></p><p></p><p></p>just1angrymanhttp://www.blogger.com/profile/00272914644038116304noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9219524671390941913.post-45699942839975311942021-12-10T10:48:00.004-08:002021-12-10T10:48:48.397-08:00Zgodba o dr. A<p style="background: ; line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span style="background-attachment: initial; background-clip: initial; background-image: initial; background-origin: initial; background-position: initial; background-repeat: initial; background-size: initial;">To ni zgodba
o dr. A. Ampak jo bom vseeno povedal. Dr. A je star 45 let. Je specialist
plastične kirurgije, kar je za nauk zgodbe, kot boste videli, kar precej
pomembno. Ampak ne prehitevajmo. <o:p></o:p></span></p>
<p style="background: ; line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span style="background-attachment: initial; background-clip: initial; background-image: initial; background-origin: initial; background-position: initial; background-repeat: initial; background-size: initial;">Dr. A je bil
v osnovni šoli in na gimnaziji med najboljšimi učenci, da ne rečem v samem
vrhu. Srednješolsko izobraževanje je dovršil kot zlati maturant. Vpisal se je
na medicinsko fakulteto. Po sedmih letih študija (eno leto je "žrtvoval",
pa kaj, zdaj mu je tako ali tako žal, da ni še kakšnega ... ) je opravil zadnji
izpit in postal doktor medicine. Sledilo je šest mesecev pripravništva, nato je
bil dve leti sobni zdravnik, saj razpisa za delovno mesto na željenem oddelku
ni bilo ‒ kljub temu, da je tam visel že od prvih letnikov fakultete ‒, končno
pa je vendarle pridobil tako željeno specializacijo. Sledilo je še šest let
usmerjanja v ozko področje medicine, ki z ostalimi nima kaj dosti skupnega,
šele po tem je postal specialist. In sedaj jih ima 45. Aja, vmes se je poročil,
dobil otroke in malo tudi postaral, čeprav si slednjega ne prizna. Ob
ponedeljkih in torkih dela izključno v zasebni ustanovi, kjer samoplačniško
opravlja estetske posege in sprejema bolnike, ki si lahko privoščijo obravnavo
mimo čakalne vrste javnega zdravstva. Sredo, četrtek in petek preživi v univerzitetni
bolnišnici, kjer je zaposlen za preostalih 60 % časa. Tam so mu hočeš nočeš
podali soglasje za delno zaposlitev, saj bi sicer dr. A univerzitetno bolnišnico
zapustil in se za 100 % časa zaposlil pri zasebniku, kjer bi še pomagal ljudem,
ampak morda malo manj. In manj bi imel od tega. Ne seveda v finančnem smislu,
to nikakor, a manj bi bilo moralnega zadoščenja in strokovnih izzivov.<o:p></o:p></span></p>
<p style="background: ; line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span style="background-attachment: initial; background-clip: initial; background-image: initial; background-origin: initial; background-position: initial; background-repeat: initial; background-size: initial;">Problem
nastopi, ker je na volitvah zmagala populistična stranka, ki si je za cilj
programa zadala ukinitev možnosti dela zdravnikov v javnih in zasebnih
ustanovah hkrati (ker: proletariat!). Dr. A je tako postavljen pred odločitev:
ali se ponovno za 100 % delovnega časa zaposli v zmahani in slabo upravljani univerzitetni
bolnišnici, ali pa za enak delež časa v moderni zasebni. <o:p></o:p></span></p>
<p style="background: ; line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span style="background-attachment: initial; background-clip: initial; background-image: initial; background-origin: initial; background-position: initial; background-repeat: initial; background-size: initial;">Vrnimo se
nekaj vrstic nazaj. Omenil sem, da je star 45 let, mož, oče, malo pa tudi že
star. Poudarek na malo, nikakor ne na star! Tistih 60 % časa, ki ga preživi v univerzitetni
bolnišnici, mu res daje moralno in strokovno zadoščenje, ampak na račun tega je
manj z družino, domov prinese manj denarja za poplačilo kredita (ja, tudi tega
si je nakopal ... ) in več slabe volje. Zadnje čase so bolniki zahtevni. Pa ne
samo to, tudi nesramni. (Predvsem tisti v univerzitetni bolnišnici, natupirane
dame ob ponedeljkih in torkih popoldne pa malo manj.) In zdi se mu, to pa čisto
zares, da ga javnost ne ceni prav dosti. <o:p></o:p></span></p>
<p style="background: ; line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span style="background-attachment: initial; background-clip: initial; background-image: initial; background-origin: initial; background-position: initial; background-repeat: initial; background-size: initial;">Prosim vas,
da se postavite v njegovo kožo. Kako bi se odločili?<o:p></o:p></span></p>
<p style="background: ; line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span style="background-attachment: initial; background-clip: initial; background-image: initial; background-origin: initial; background-position: initial; background-repeat: initial; background-size: initial;"> </span></p>
<p style="background: ; line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span style="background-attachment: initial; background-clip: initial; background-image: initial; background-origin: initial; background-position: initial; background-repeat: initial; background-size: initial;">Epilog:
Zgodba je plastičen ‒ sem rekel, da je specializacija dr. A za nauk zgodbe
pomembna! ‒ primer, ki opisuje stanje, v katero vodi politična in medijska
gonja. Zakaj bi se morali strokovnjaki odločati, ali bodo do zvrnitve v grob
raje zganjali samo vrhunsko medicino ali se prepustili izključno bolje plačani
rutini? Mar ni bolnikom v interesu, da vrhunskih strokovanjakov iz javnega zdravstva
ne premami ugodnejši urnik in višje plačilo zasebnega ali, če hočete,
samoplačniškega sektorja? <o:p></o:p></span></p>
<p style="background: ; line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span style="background-attachment: initial; background-clip: initial; background-image: initial; background-origin: initial; background-position: initial; background-repeat: initial; background-size: initial;">Močno upam,
da bo večina še pravočasno spregledala in prenehala nasedati tistim, ki se
bojujejo za "robustno javno zdravstvo" in proti "dvoživkam".
Kajti resnično me skrbi, da bo rezultat tega razdelitev zdravstva na dva povsem
ločena svetova, ki bosta delovala vzporedno; državnega in samoplačniškega.
Javnega, kolikor ga sploh je, ne bo več. In katerega mislite, da bo izbral dr.
A?<o:p></o:p></span></p>
<p style="background: ; line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span style="background-attachment: initial; background-clip: initial; background-image: initial; background-origin: initial; background-position: initial; background-repeat: initial; background-size: initial;"> </span></p>
<p><span style="background-color: ; text-align: justify;">Pripis: Dr.
A je povsem izmišljena oseba, vendar vsaka podobnost z resničnim zdravnikom
nikakor ni slučajna niti naključna!</span> </p>just1angrymanhttp://www.blogger.com/profile/00272914644038116304noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9219524671390941913.post-70766419319657190792021-11-19T10:26:00.005-08:002021-11-19T10:26:46.625-08:00Zdravstvena demokracija v banana republiki<p style="background: white; line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"></p><p style="background: ; line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span style="background: ;">Zadnje dni
me ‒ tudi zaradi razplet(anj)a dogodkov v naši sredini ‒ preokupira misel, ki
jo pripisujejo slovitemu dunajskemu psihoanalitiku Sigmundu Freudu, kateri naj
bi razmišljal nekako takole (po najboljših močeh prevajam iz angleščine):
"Večina ljudi si svobode ne želi zares, saj prinaša odgovornost, katere se
bojijo." <o:p></o:p></span></p>
<p style="background: ; line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span style="background: ;">Trdim, da je
demokracija slab sistem, vendar verjetno najboljši izmed vseh, ki jih poznamo.
Precej žalostno, se strinjate? Morda niti ne. Ali pa, kakor za koga. V
zrelejših demokracijah (bolje zapisano, demokracijah s tradicijo) se morda
princip prav dobro ‒ ali vsaj boljše ‒ obnese. Banane republike pa potrebujejo
diktatorje. Benevolentne, če je le mogoče. Kar je itak najboljši sistem, čeprav
samo v teoriji.<o:p></o:p></span></p>
<p style="background: ; line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span style="background: ;">Povod za
zadnje stavke je populistična manipulacija imenovana dvig plač medicinskim
sestram, ki jo je izvedla aktualna in ki jo že obljublja najverjetnejša bodoča
vlada. Preden me napadete, po možnosti raztrgate ali celo prenehate z branjem ‒
kar bi me od vsega verjetno še najbolj vznejevoljilo ‒, naj razložim. Prav je,
da se medicinskim sestram dvigne plače. Seveda nisem za princip uravnilovke,
saj si jih ene bolj zaslužijo kot druge (popolnoma enako je z zdravniki), pa
vendar. Še enkrat, nedvoumno: medicinske sestre si zaslužijo višje plače.
Zadovoljni? Prav. Zdaj pa k pojasnilu. Tole zna boleti. Zdravniki so bili
izigrani. Ker, ne boste verjeli, si tudi oni zaslužijo višje plače. Pustite
dodatke, čiste privatnike, korupcijo in zaporedno štempljanje. Govora je o
glavnini. Povzemam primer, objavljen v članku nedavnega izvoda revije Delo:<o:p></o:p></span></p>
<p style="background: ; line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt;"><i style="mso-bidi-font-style: normal;"><span style="background: ;">"Osnovna začetna plača diplomirane babice ... ko začne pri 23 letih
delati, bo po novem 41. plačni razred ... 2114 evrov bruto. Bodoči zdravnik
takrat še študira .... Ko postane pri 27 letih ... specializant ... je uvrščen
... v 38. plačni razred, kar pomeni ... 1879 evrov bruto ...</span> <span style="background: ;">Med šestletno specializacijo plačno napreduje, a ko
opravi specialistični izpit, se mu napredovanja izbrišejo ... kot mlad zdravnik
specialist, star je 33 let, je uvrščen v 45. plačni razred, kar pomeni ... 2473
evrov bruto. V tem času je babica napredovala trikrat in je uvrščena v 47.
plačni razred. Pri isti starosti bo torej imela ... 116 evrov višjo plačo od
zdravnika specialista ... "<o:p></o:p></span></i></p>
<p style="background: ; line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span style="background: ;">Precej
besed, ki nakazujejo, za kako hudo anomalijo gre, je zapisanih že v samem
povzetku: "bodoči zdravnik takrat še študira", "med šestletno
specializacijo", "se mu napredovanja izbrišejo", "kot mlad
zdravnik, star je 33 let", "v tem času je babica napredovala
trikrat", "pri isti starosti bo imela babica 116 evrov višjo
plačo".<o:p></o:p></span></p>
<p style="background: ; line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span style="background: ;">Ne
predstavljam si vlade, ki bi namesto ‒ nalijmo si čistega vina ‒
populističnega dviganja plače negovalnemu kadru uvedla participacijo za
razbremenitev vseh nivojev zdravstva. Od primarja navzgor. Veste, zakaj ne? Ker
bi bil to zanjo politični samomor. In zakaj? Ker ljudje tega ne bi odobravaili.
Spet, zakaj? Ker preprosto ne vedo, kaj je dobro zanje. In spet smo pri
benevolentnih diktatorjih in demokraciji ...<o:p></o:p></span></p>
<p style="background: ; line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span style="background: ;">Še enkrat.
Medicinske sestre (in babice) si zaslužijo višje plače. Si jih pa tudi
zdravniki, higienično razmerje pač mora o(b)stajati. Ne boste verjeli, ampak
tudi mi imamo družine, konjičke, ogledane stvari, ki bi si jih radi kupili (ok,
to verjamete), za ostanek etičnega pogona pa se jih ne da zamenjati. In prav je
tako. Etični pogon je gorivo, ki najbolj onesnažuje. Zastruplja pravzaprav.
Naše zdravstvo. In, če si sposodim še eno ekološko metaforo, vodi v
iz-gorelost. Za to pa smo zdravniki morda res sami krivi. Spomnim se namreč ene
izmed mentoric tekom specializacije, ki nam je krožečimzdravnikom po prihodu iz
izobraževanja v tujini govorila, kako tamkajšnji specializanti na oddelku
ostajajo po cel dan, brez pripomb. Na moje vprašanje, ali so za to tudi
plačani, je odvrnila, da "medicina ni ekonomija". No ja, včeraj sem v
ambulanti skoraj predpisal zdravilo, ki ga načeloma lahko pridepisujejo le
specialisti določene stroke. Če bi ga, bi me morda zavarovalnica po prstih
udarila z dobrimi 2000 evri kazni. Medicina ni ekonomija ... <o:p></o:p></span></p>
<p style="background: ; line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span style="background: ;">Torej, če bi
radi </span>radi vsak dan jedli v restavaciji z Michelinovo zvezdico in ne v
McDonald'su, nočete pa, da bi chefi dobro zaslužili, ampak bi rajši, da se
dvigne plače zaposlenim v verigi hitre prehrane, saj so mizerno plačani,
verjetno prihajate iz banane republike. Mladi imajo dandanes možnost izbire. In
zakaj bi najboljši učenci še naprej izbirali slabo plačane in zahtevne poklice?<span style="background: ;"> <o:p></o:p></span></p>
<p style="background: ; line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span style="background: ;">Prihodnost v
banana republiki zna biti kruta.</span></p><p></p>just1angrymanhttp://www.blogger.com/profile/00272914644038116304noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9219524671390941913.post-32001609456849570492021-02-07T09:23:00.003-08:002021-02-08T01:35:24.077-08:00OBVEZNO CEPLJENJE ALI OKOSTENELOST NEKEGA SAMEMU SEBI SLUŽEČEGA DRŽAVNEGA APARATA<p></p><p style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span>V aktualni,
februarski številki revije ISIS, uradnem glasilu Zdravniške zbornice Slovenije,
je upokojeni onkolog in predavatelj medicinske etike, prof. dr. Matjaž Zwitter,
izpostavil problem slabe celokupne precepljenosti zdravstvenih delavcev proti
novemu koronavirusu. Konkretno, s primerom. V uvodu piše takole:<o:p></o:p></span></p>
<p style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span><o:p> </o:p></span></p>
<p style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><i style="mso-bidi-font-style: normal;"><span>68-letni Jože J. je bil sprejet v bolnišnico zaradi
akutne zapore uriniranja. Ob sprejemu so ga testirali na virus korona in je bil
negativen. Prvih pet dni po operaciji je dobro okreval, nato pa so se začele
težave s prehladnimi znaki, splošno oslabelostjo in kašljem. Test na korono je
bil tokrat pozitiven. Stanje se je slabšalo, bil je premeščen na intenzivni
oddelek in za en teden priključen na respirator. Po treh tednih je bil odpuščen
domov, še vedno hudo šibak. V času hospitalizacije ni imel obiskov. Svojci so
raziskovali izvor okužbe in izvedeli, da sta na oddelku za COVID-19 zboleli dve
medicinski sestri. En mesec preden je bil Jože sprejet v bolnišnico, je tam
potekalo cepljenje zdravstvenih delavcev, vendar sta ti dve medicinski sestri
odklonili cepljenje "iz prepričanja". Svojci so z njegovim pooblastilom
zaradi malomarnega zdravljenja vložili tožbo proti bolnišnici.<o:p></o:p></span></i></p>
<p style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span><o:p> </o:p></span></p>
<p style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span>Razplet
takšnega primera na sodišču bi bilo zanimivo opazovati, še zlasti zato, ker je povezavo
med prenosom okužbe iz katerkoli od dotičnih medicinskih sester na pacienta
J.J. nemogoče vzročno dokazati. A srž zgodbe stoji drugje ...<o:p></o:p></span></p>
<p style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span>Po
predstavitvi papirnatega primera prof. Zwitter doda, da je slednjega v pregled
poslal znani odvetniški družbi, od katere je prejel odgovor, ki je podlaga
nadaljnjemu razpravljanju. <o:p></o:p></span></p>
<p style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span>35. člen
Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) pravi:<o:p></o:p></span></p>
<p style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span><o:p> </o:p></span></p>
<p style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><i style="mso-bidi-font-style: normal;"><span>Delavec mora spoštovati in izvajati predpise in ukrepe
o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje
življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.<o:p></o:p></span></i></p>
<p style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span><o:p> </o:p></span></p>
<p style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span>Iz tega je
moč sklepati, da delavec ni dolžan skrbeti le za lastno varnost pri delu, od
koder izhaja neodgovornost delodajalca in zavarovalnice pri malomarnem
neupoštevanju tega načela, temveč tudi, da je dolžan skbeti za varovanje
zdravja in življenja tretjih oseb. Slednje seveda ne velja samo za zdravstvene
delavce, ampak za domala vse zaposlene, ki imajo na svojem delovnem mestu
osebni stik z ljudimi, takšnih pa je normalno večina. Res je, da so zadeve v
zdravstvu občutljivejše, saj so stiki zaradi narave dela pač tesnejši, a
vseeno. Citiram še 37. člen ZDR:<o:p></o:p></span></p>
<p style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span><o:p> </o:p></span></p>
<p style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><i style="mso-bidi-font-style: normal;"><span>Delavec se je dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na
naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo
ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca.<o:p></o:p></span></i></p>
<p style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span><o:p> </o:p></span></p>
<p style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span>V kolikor
zdravstveni delavec ni cepljen proti katerikoli bolezni iz programa obveznega
ali priporočenega cepljenja, s tem gotovo moralno škoduje svojemu delodajalcu.
Zamislite si samo čevljarskega vajenca v pošvedranih čevljih. Ne najboljša
reklama, kaj? Druga zadeva je materialna škoda. Če bi J.J. s svojci tožbo dobil,
bi ta vsekakor nastopila. <o:p></o:p></span></p>
<p style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span>Sledi
razprava o sankcijah. Pod te se zvrstijo opomin, denarna kazen, odvzem bonitet
in odpoved pogodbe o zaposlitvi. V primeru teh delodajalec res tvega tudi tožbo
s strani sankcioniranega zaposlenega, vendar, mar je ne tudi v prvem, zgoraj
predstavljenem primeru? Morda je res nekoliko preuranjeno od že pogodbeno
zaposlenih zdravstvenih delavcev (in zaposlenih v zdravstvu!) zahtevati obvezno
cepljenje, lahko pa to postane konsenz vseh zdravstvenih zavodov v državi za
novozaposlene v prihodnje; še več, po mojem mnenju bi se to moralo prenesti že
v sfero izobraževanja. Če se ne motim, je bil pogoj za vpis v 3. (ali pa je bil
to 4.?) letnik medicinske fakultete opravljeno cepljenje proti hepatitisu B. To
kot obvezo za vse, ki so pri opravljanju svojega dela ali praktičnega pouka
izpostavljeni možnosti okužbe, nalaga tudi Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB).
Pa privatniki? Samo počakajte, da jih kdo toži! <o:p></o:p></span></p>
<p style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span>Pravico do
zdravstvenega varstva zagotavlja celo ustava, Zakon o pacientovih pravicah pa
med drugim pravi, da ima pacient pravico do primerne, kakovostne in varne
zdravstvene obravnave v skladu z medicinsko doktrino. Kakor torej pasivna
zaščita proti nalezljivim boleznim, proti katerim se je moč cepiti, ne spada
pod to? <o:p></o:p></span></p>
<p style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span>Podporo
obveznemu cepljenju zdravstvenih delavcev daje tudi ZNB:<o:p></o:p></span></p>
<p style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span><o:p> </o:p></span></p>
<p style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><i style="mso-bidi-font-style: normal;"><span>Vsakdo ima pravico do varstva pred nalezljivimi
boleznimi in bolnišničnimi okužbami ter dolžnost varovati svoje zdravje in
zdravje drugijh pred temi boleznimi.<o:p></o:p></span></i></p>
<p style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span><o:p> </o:p></span></p>
<p style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span>Žal
zakonodaja Republike Slovenije (razen v primeru hepatitisa B, glej pa tudi
spodaj omenjeno novelo) za zdravstvene delavce ne predpisuje obveznega cepljenja,
po drugi strani pa razpolaga z zadostno materialno-pravno podlago za
odškodninsko odgovornost nasproti pacientom v primerih, kakor je v uvodu
predstavljeni. To bi bilo potrebno zelo jasno predočiti vsem, ki se proti
cepljenju sklicujejo na podlagi "prepričanja" in branijo možnost "svobodne
izbire".<o:p></o:p></span></p>
<p style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span>Moje z leti
dozorelo mnenje je, da bi moralo biti cepljenje proti nalezljivim boleznim, ki
so glede na (nekdanjo) pogostnost, hitrost potencialnega širjenja in posledice
za zdravje uvrščene v program obveznega cepljenja, tudi v praksi obvezno! Prav
tako sem mnenja, da bi morali biti zdravstveni delavci, zaposleni v zdravstvu
in zaposleni v rizičnih dejavnostih (npr. domovi za starejše) obvezno cepljeni
proti gripi in novemu koronaviru, pa tudi proti zelo nalezljivim boleznim s
hudimi posledicami za zdravje, ki bi se utegnile pojaviti v prihodnje ter bi
zoper njih obstajalo učinkovito cepivo. Seveda takšno prakso zaradi obširnih
pravic delavnega ljudstva težko uveljaljamo takoj, je pa smiselno postopoma
uvajati določene sankcije. Neplačana bolniška odsotnost se zdi neproduktiven
ukrep, saj bi ljudje, kot se že dogaja, na delovno mesto pač hodili bolni. Po
drugi strani je polno krtije stroškov zdravljenja nalezljive bolezni, proti
kateri posameznik ni bil cepljen, pa bi moral biti, povsem smotrno. Razmisliti
velja tudi o odvzemu določenih bonitet, kot je npr. famozni "COVID dodatek",
ali pa nižjih ocenah s strani nadrejenega, ki bi onemogočale napredovanje, kar
pa je pri nas še zelo v povojih. Veliko potencialne moči imajo specialisti
medicine dela, prometa in športa, ki na vsakih nekaj let izdajo mnenje o
primernosti posameznika za opravljanje določenega poklica. V kolikor ta ne bi
predočil potrdila o opravljenem sezonskem cepljenju proti gripi za preteklih
nekaj let, bi to lahko pomenilo dvom v njegovo sposobnost za varno
opravljanje dela. <o:p></o:p></span></p>
<p style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;"><span>Lani
sprejeta novela zakona o nalezljivih boleznih predvideva cepljenje proti
ošpicam, mumpsu in rdečkam kot pogoj za vpis v javni ali javno financirani
zasebni vrtec, prav tako pa opravljeno cepljenje v skladu z letnim programom za
vse kandidate za vpis v šole in na fakultete, ki usposabljajo in izobražujejo
za delo v vzgoji, izobraževanju, zdravstvu ali socialnovarstvenih zavodih.
Predstavlja enega od začetnih korakov, vendar se na nadaljnji poti ne smemo
ustaviti. In pika. V roko.</span></p><p></p>just1angrymanhttp://www.blogger.com/profile/00272914644038116304noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9219524671390941913.post-36945310909105539382020-09-18T10:05:00.004-07:002020-09-18T10:05:55.430-07:00VEČ TESTIRAMO, MANJ RAZUMEMO?<p>Ob nedavnem skokovitem porastu števila novoodkritih primerov
okužbe s SARS-CoV-2 sem sprva na družabnih omrežjih, kasneje pa tudi v živo,
med prijatelji, celo izobraženimi ljudmi, zaznal pojav razlage, ki gre nekako
takole: "Hja, logično je, da imamo več primerov, ko pa je več tudi
opravljenih testov. Samo brez panike!" Slednjo bolj kot porast števila
okuženih prebuja zabloda v razmišljanju takšnih posameznikov, ki jih nikakor ni
malo, precej gotovo pa (zaenkrat) bistveno več od okuženih. Poglejmo zakaj.</p>
<p class="MsoNormal">Verjetno se v vladi, na Nacionalnem inštitutu za javno
zdravje ali na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo zjutraj ne zbudijo z
mislijo: "Danes bomo opravili 3756 testov, niti enega več ali manj."
Število opravljenih testov zrcali število potencialno okuženih oseb, pri
katerih za izvedbo testa obstajajo določene indikacije, npr. pojav katerega
izmed znakov okužbe dihal, zato bi se pravzaprav morali vprašati, zakaj narašča
število testiranih, kar je hkrati tudi odgovor na izvorno vprašanje. Že res, da
jih velika večina nima COVID-a, a je predtestna verjetnost za pozitiven izvid
brisa bistveno višja, kot če bi naključno testirali 3756 Slovenk in Slovencev. </p>
<p class="MsoNormal">Ponazorimo s primerom. Imamo izmišljeno populacijo dveh
milijonov ljudi, pri katerih vsak dan opravimo 1000 testov na novi koronavirus.
Ker se indikacije za testiranje ne spreminjajo bistveno, je vsak dan pozitivih
približno 3% testiranih, kar nanese povprečno 30 primerov na dan. Kot smo predpostavili,
je logično, da je med tistimi, ki nimajo indikacij za testiranje (znaki
bolezni, stik s potrjenim primerom itd.), prevalenca okužbe manjša, pa vendar
ne nična. Za potrebe razlage jo ocenimo na 1%. Ko bi se število dnevnih
testiranj dvignilo na 2000 dnevno, število noovodkritih primerov pa na 60, bi
po trumpovsko lahko zaključili, da pač "več testov, več primerov". Pa
je res tako? Če bi v situaciji, ko je bilo dnevnih testiranj še 1000, naključno
testirali dodatnih 1000 prebivalcev, bi iz prve skupine dobili pričakovanih 30
primerov, iz druge pa le 10, skupno torej 40, kar je občutno manj kot 60.
Število primerov resda narašča s številom opravljenih testov, vendar pa ob
širjenju testov na klinično zdravo populacijo z negativno epidemiološko anamnezo
hitro dosežemo plato. <span style="mso-spacerun: yes;"> </span></p>
<p class="MsoNormal">Nekateri pravijo, da je važen odstotek. Se pravi ne število
novoodkritih primerov, ampak izplen. Kot smo predpostavili zgoraj, je vsak dan
pozitivnih približno 3 % testiranih. Če iz nekega povsem naključnega razloga,
ki gotovo ni povezan s porastom števila primerov, dnevno namesto 1000 izvedemo
10.000 testov, bo tako namesto 30 na dan pozitivnih 300 ljudi. 3%. Logično. Če
bi se denimo naenkrat testirala cela država, bi jih številka 60.000 pustila
povsem hladne?</p>
<p class="MsoNormal">Bolj očiten in intuitivni pameti dosegljiv dokaz, da se
število okuženih dejansko povečuje, je število hospitaliziranih, število oskrbovanih
v enotah intenzivne terapije in število umrlih. Glede na to, da ni pravih
dokazov, da je virulenca manjša, je edini logičen zaključek, da porast števila
hospitaliziranih/v intenzivnih enotah oskrbovanih/umrlih odraža porast števila dejansko
okuženih, ki je neodvisno od števila testov, novoodkritih primerov in odstotka
pozitivnih. Obstaja še tretja možnost, in sicer, da so se še do nedavnega tisti,
ki bi potrebovali zdravniško oskrbo, preprosto odločili, da bodo kljub vsemu
dihali brez dodanega kisika in zanemarili celo potrebo po umetni ventilaciji,
zdaj pa so očitno časi železne volje minili ...</p>
<p class="MsoNormal">Odkar pomenim, še ni obstajalo toliko ljubiteljskih
zdravnikov, znanstvenikov, pa tudi ne statistikov. Logično, saj aktualna
pandemija zadeva vse. Vsak po lastnih zmožnostih in sposobnostih sledi
aktualnemu dogajanju in prav je tako. Ni pa prav, da se širijo neresnice, ki
utegnejo nevarno poseči v potek dogajanja. Ostanimo pozorni, obveščeni,
odgovorni, zaupajmo strokovnjakom, malo manj politikom. Najbolj pa spoštujmo
profesionalno delo in prizadevanja vpletenih. Kolega iz študentskih dni je pred
kratim skupaj s še dvema avtorjema iz Fakultete za matematiko in fiziko objavil
članek o epidemiologiji COVID-19. Z velikim ponosom in še večjim občudovanjem
lahko povem, da sem ga po nekaj vrsticah prenehal brati, saj sem razumel bore
malo. Priznam, pač nisem statistik. Dopustim(o) si to.</p>just1angrymanhttp://www.blogger.com/profile/00272914644038116304noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9219524671390941913.post-30258004129243591652020-09-04T10:49:00.002-07:002020-09-05T14:41:20.759-07:00MASKE SO PADLE<p class="MsoNormal"></p><p class="MsoNormal">Človek z izjemnim življenjepisom, tako v kot izven medicine,
profesor Ognjen Gajić iz klinike Mayo, Minnesota, ZDA, je pred časom dejal, da
nošenje maske v zaprtem prostoru vsekakor močno zmanjša možnost okužbe z novim
koronavirusom. Izjava je svoje mesto dobila tudi v osrednjem informativnem
programu naše javne televizije, zato ne moremo reči, da širša javnost ni bila
seznanjena s pogledom strokovnjaka. Takšnih apelov je bilo doslej sicer ogromno.
V manj kot letu dni je znanosti in medicinski stroki uspelo razvozlati kar
nekaj enigem aktualne pandemije, ogromno je bilo povezovanja, kovanja
protokolov ... Nekatere države so bile v boju z virusom bolj, druge žal manj
uspešne, vse pa nas gotovo čaka še vsaj ena težka preizkušnja. Saj veste, "Winter
is coming" ... <span style="mso-spacerun: yes;"> </span></p>
<p class="MsoNormal">Kljub temu za nekatere referenco še vedno predstavljajo
estradniki tipa Potrč, Werner in Ribičeva. Laiki. Ignoranti. Dunning-Krugerjevi
pričevalci. Takšni, ki iz lastnih sebičnih vzgibov, še verjetneje pa iz
globokega nerazumevanja, širijo neresnice. Vsekakor imajo na kritično maso prebivalstva
večji vpliv, kot denimo prof. Gajić. On pač nima profila na Instagramu, ne
nastopa v popularnih oddajah in nas ne pozdravlja z odrov dvorane Tabor. Če ga
vidite v živo, imate dobre možnosti, da je z vami nekaj hudo narobe. Če bi zboleli
z vročino ali pa bi vas bolelo koleno, verjetno ne bi poiskali pomoč pri
voditelju, pevcu ali igralki?</p>
<p class="MsoNormal">Nošnja mask, sicer kontroverzen ukrep, je verjetno tudi eden
izmed najbolj učinkovitih pri preprečevanju širjenja COVID-19. V primeru, da se
maske nosijo pravilno, seveda; t.j., prvič, da se sploh nosijo, drugič,<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>da so relativno sveže (po dveh urah ali ob
onesnaženju jih je potrebno zamenjati), tretjič, da se jih nosi poveznjene
preko korena nosu (tudi spodnje hlače so namenjene pokritju celotnega osramja),
četrtič, da se jih čim manj prijema in popravlja, in petič, da se kljub vsemu
spoštuje pravilo varnostne razdalje, saj so v nasprotnem primeru zgolj v
potuho.</p>
<p class="MsoNormal">Paralele med maskami in (ne)cepljenjem se ponujajo kar same.
Namreč, za oba ukrepa velja, da z njima ščitimo predvsem druge. Če nosijo masko
vsi ‒ fino, če nosi masko okuženi, ostali pa ne ‒ kontroverzno, če nosijo masko
vsi razen okuženega ‒ nezadostno, če nihče ne nosi maske ‒ katastrofa. Če smo
cepljeni vsi ‒ utopično, če so cepljeni vsi, ki nimajo medicinskih kontraindikacij
‒ kolektivna imunost, če so cepljeni samo najbolj ogroženi ‒ nemogoče, če ni
cepljen nihče ‒ pandemija. Razumete?</p>
<p class="MsoNormal">Kot se človeški gen za sebičnost (in neumnost) intenzivno
prepisuje v kontekstu cepljenja, se v zadnjem času še toliko hitreje ob omembi
nošnje mask. Uleteti na letališče in celo v letalo brez maske, med tem ko jo
vsi ostali nosijo, je skrajno nesramno, grobo in zavržno dejanje. Ne glede na
to, v kaj verjamemo, je moderni nagobčnik najmanj, kar lahko storimo za druge.
Brez nevarnosti, da bi škodil sebi! Ja, resnično. Kljub temu, da nekateri
trdijo drugače. Kolikor vem, kirurške maske niso nepredušno prilepljene na
obraz, poleg tega pa so molekule plinov, ki ji vdihujemo in izdihujemo mnogo
manjše od por, namenjenih neprepustnosti kužnih kapljičnih delcev, ki prehajajo
iz dihal. Ne prepustite se torej navedbam, da je "vdihovati tisto, kar
izdihujete, tako kot ... piti tisto, kar izločate"*. Slednje raje prepustimo estradnikom,
ki nas tudi na tem področju v preteklosti niso razočarali ... Iz te perspektive
je težko razumeti tudi prehodno opcijsko nošnjo mak v nekaterih zaprtih
prostorih po koncu prvega vala. Niti sledu o stroškovni neučinkovitosti in
negativnih posledicah za gospodarstvo, če se še upirate.</p>
<p class="MsoNormal">Dragi ljubiteljski epidemiologi, infektologi in kar je še
takšnih. Pomembno je vedeti, da dandanes v poplavi informacij lahko na cedilu
ostane natanko to, kar želite. Kot bi iskali odgovor na nekaj, kar že veste. Seveda
ima lahko mnenje vsak, vendar pa nikakor niso vsa mnenja enako vredna. Tudi ‒
in predvsem! ‒ v demokraciji. Predvsem je treba biti pravilno informiran in
številke, s katerimi operirate, razumeti. Prebivalke in prebivalce pa prosim,
naj verjamejo strokovnjakom in (p)ostanejo pozorni, kdo izmed tistih, ki
pletejo teorije zarote, s tem ogroža njih in njihove bližnje ter si to tudi
zapomnijo. Morda tako postelje v bolnišnicah in intenzivnih enotah ostanejo
prazne, enako pa obvelja tudi za koncertne dvorane po končani epidemiji ...</p>
<p class="MsoNormal">* V navedku sem si zaradi lažje razumljivosti dovolil
postaviti vejice, kjer je to potrebno, saj avtor sam tega ni storil.</p><p></p>just1angrymanhttp://www.blogger.com/profile/00272914644038116304noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9219524671390941913.post-50103200612542424362020-08-19T14:52:00.001-07:002020-08-20T15:28:29.542-07:00FINTA V DESNO<p>Spodnji zapis je nastal kmalu po tem, ko je marca 2020
gospod Janša oblikoval koalicijo in postal predsednik vlade. Danes se z vsem zapisanim
težko strinjam, a stvar vseeno objavljam kot opomin. Sebi. Osel ne gre dvakrat
na led, pravijo, ampak jaz pač nisem osel ...</p>
<p class="MsoNormal"><i style="mso-bidi-font-style: normal;">Pred časom sem na
Twitterju izrazil blagozvočno začudenje v zvezi s smešenjem predlaganega ukrepa
slovenske zdravnice. Ta je namreč ljudi pozvala, naj, v luči širitve COVID-19,
iz domov za ostarele (DSO), če le imajo možnost, <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>vzamejo svojce. Kot zdravniku, pa ne da se
posebno spoznam na epidemiologijo, se mi zdi takšen apel povsem na mestu. No,
morda boljše rečeno, kot (odgovornemu) državljanu. <o:p></o:p></i></p>
<p class="MsoNormal"><i style="mso-bidi-font-style: normal;">Naj razložim. V DSO-jih
se vsak dan izmenja kar nekaj osebja, stanovalci predstavljajo za težak potek
okužbe rizično populacijo in lahko, če se okužijo, bolezen širijo dalje na
sostanovalce (ja, kljub vsem preventivnim ukrepom) in zaposlene. Poziv je
prišel v času, ko je cela država v karanteni že približno dva tedna (kar je
nekako zgornja meja inkubacijske dobe) in ljudje, razen redkih izjem (zaposleni
v zdravstvu, trgovci ...), ne hodijo v službo. Ob izpolnjevanju ustreznih
pogojev namestitve<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>bi lahko torej svoje
ostarele mame, očete, tete, strice, sestre, brate, morda babice in dedke, če so
le-ti seveda pokretni in kognitivno urejeni (bolniki z napredovalo obliko
demence potrebujejo nego domala 24/7), za čas trajanja epidemije <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>vzeli v domače varstvo.<o:p></o:p></i></p>
<p class="MsoNormal"><i style="mso-bidi-font-style: normal;">Kot rečeno, je slednje
pri nekaterih naletelo na posmehovanje, globoko nestrinjanje, padale so, ja,
nepredstavljivo ..., celo žaljive pripombe. Verjamem, da se jih nekaj s takšnim
ukrepom preprosto ni strinjalo, še verjetnejši razlog za vse hudo pa se skriva
v dejstvu, da je zdravnica, ki je k temu prva javno pozvala, dr. Bačovnik, s
polnim imenom dr. Bačovnik Janša. Čisto slučajno soproga trenutnega premierja.
Tistega, ki je pred slabim mesecem prevzel vodenje vlade in ga bodisi ljubiš,
bodisi sovražiš. Pa mora biti res tako? Janez Janša si je s svojo dolgotrajno
vpletenostjo v slovensko politiko, aferami v zvezi z očitanimi kaznivimi dejanji,
ki so privedla celo do medijsko pospremljenega sprehoda v zapor, desno populističnim
vodenje stranke in sporno retoriko prislužil veliko nasprotovalcev. Po drugi
strani mu zvesto in slepo sledi kar nekaj <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>privržencev, kar se pokaže na koncu vsakih
volitev. In ravno ta slepoumnost je tisto, kar najbolj izstopa, moti in se
vpleta tudi v primer, o katerem razpravljamo. <o:p></o:p></i></p>
<p class="MsoNormal"><i style="mso-bidi-font-style: normal;">Ne čudi me namreč, da
je tudi na drugi strani, torej pri bolj levo usmerjenih, lep kos takšnih, ki
bodo raztrgali prav vse, kar prihaja iz nasprotnega pola, še toliko bolj
srdito, če s strani Slovenske demokratske stranke. Pod moj komentar na
Twitterju se je kaj hitro prilepil avatar, za katerega sklepam, da ni ravno
pristaš Janše, in si zaželel korespondence, na katero sem pristal in jo
poizkušal z umirjenim tonom kar se da dejstveno zaključiti. In mi je uspelo,
čeprav je zadnja vseeno pripadala avatarju. Pa ne takšnemu z jajčkom za
prikazno sliko, vsaj to ne. <o:p></o:p></i></p>
<p class="MsoNormal"><i style="mso-bidi-font-style: normal;">Ukvarjanje z dejstvi
je nekaj povsem drugega od ukvarjanja s politiko in ironično je, da tega niso
sposobni doumeti nekateri izmed njih, ki slišijo na ime liberalci. Takšne bi
lažje umestil med ideologe. Besednih spopadov je bilo, jih je in bo še veliko.
Kdo je kolaboriral, izdajal sosede, izkoristil vojno za vzpon na oblast, metal
v jame ipd. To je pač stvar naše kulture, še posebej na družabnih omrežjih,
kjer se za ščitom psevdonima lahko olajša vsakdo. <o:p></o:p></i></p>
<p class="MsoNormal"><i style="mso-bidi-font-style: normal;"><span style="mso-spacerun: yes;"> </span>No, in kaj bomo z JJ-jem? Kakšna sodba mu
pripada? Bo s svojo koalicijo res pojedel vse jastoge, ki so jih ulovili drugi,
kot se je izrazil donedavni predsednik vlade, ali se bo (tokrat) izkazal kot sposoben
voditelj države, katera ima, na to se, upam, lahko zanesemo, dovolj dobre
demokratične vzvode, da prepreči razbohotenje njegove temne tvari? Pustimo
preteklost. Zaenkrat vlada dela veliko in svoje delo opravlja solidno. <o:p></o:p></i></p>
<p class="MsoNormal"><i style="mso-bidi-font-style: normal;">Čeprav zaradi zgoraj
navedenih razlogov ob nekem koncu tedna na neki osnovni šoli ne bom nikoli
obkrožil ne njegovega, ne imena njegove stranke, opažam, da sem se v nekaterih
pogledih iz zmernega levičarja skozi leta pomaknil nekoliko bolj desno. Mar to
pomeni, da se radikaliziram? Stopam po poteh fašizma? Sem tik pred tem, da s
stegnjeno desnico pozdravim somišljenike v kakšni pivnici ali pa se zamaskiran pričnem
sprehajati po štajerskih gozdovih? Nikakor. Po mojem mnenju je to zgolj
posledica demokratizacije moje osebnosti. Izkušenj, razmišljanj, dogodkov. Sebe
imenujem liberalec.<o:p></o:p></i></p>just1angrymanhttp://www.blogger.com/profile/00272914644038116304noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9219524671390941913.post-84431529453290665282018-04-30T11:33:00.001-07:002018-04-30T11:36:33.619-07:00Misel meseca"Biti biološki starš ni težko."<br />
<br />
Marjan Šarec, igralec in kandidat za predsednika vlade Republike Slovenije (Volitve: Nov začetek, 30. april 2018)just1angrymanhttp://www.blogger.com/profile/00272914644038116304noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9219524671390941913.post-22963391327466936262018-04-25T13:39:00.002-07:002018-04-25T13:39:50.876-07:00Top 3: April 20181. Batista Cadillac: Pust me do besede<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe width="320" height="266" class="YOUTUBE-iframe-video" data-thumbnail-src="https://i.ytimg.com/vi/chC2enU1cSY/0.jpg" src="https://www.youtube.com/embed/chC2enU1cSY?feature=player_embedded" frameborder="0" allowfullscreen></iframe></div>
<br />
2. Onk Lou: C'est la vie<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe width="320" height="266" class="YOUTUBE-iframe-video" data-thumbnail-src="https://i.ytimg.com/vi/22NKIPYM7b8/0.jpg" src="https://www.youtube.com/embed/22NKIPYM7b8?feature=player_embedded" frameborder="0" allowfullscreen></iframe></div>
<br />
3. James Bay: Pink Lemonade<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe width="320" height="266" class="YOUTUBE-iframe-video" data-thumbnail-src="https://i.ytimg.com/vi/qE-gdNIL8WI/0.jpg" src="https://www.youtube.com/embed/qE-gdNIL8WI?feature=player_embedded" frameborder="0" allowfullscreen></iframe></div>
just1angrymanhttp://www.blogger.com/profile/00272914644038116304noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9219524671390941913.post-18916009462790042592018-04-21T10:52:00.001-07:002018-04-21T10:55:55.004-07:00Pivo in kulinarika: Jack & Joe Steak and Burger Club<b style="text-align: justify;">Ambient:</b><span style="text-align: justify;"> 4/5</span><br />
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
<o:p></o:p></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
<b>Hrana:</b> 3/5<o:p></o:p></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
<b>Postrežba:</b>
4/5<o:p></o:p></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
<b>Sanitarije:</b>
4/5<o:p></o:p></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
<b>Ponudba
pijače:</b> 4/5<o:p></o:p></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
Mariborska
prehranjevalnica, v kateri si lahko poleg burgerjev in steakov privoščite tudi
jedi iz mehiške ter azijske kuhinje, zvečer pa spijete kakšno pivo, viski ali
koktajl, stoji v pritličju moderne stanovanjske zgradbe na Lentu. Notrišče je
urejeno v modernem železno-lesenem slogu, ki pritiče obratovalnici, kjer se na
vročih ploščah kali najžlahtnejše meso domače in tuje reje. Žal restavraciji,
kjer so mize obložene s papirjem, za ambient ne morem podeliti maksimalnega
števila točk, je pa pogrinjek vseeno domiselno pripravljen; v žepku za pribor
in prtiček npr. naletimo na majhno pozornost v obliki osvežilnega robčka.
Razumljivo je slednji namenjen zgolj osvežitvi, ne gre ga namreč zamenjati za
t.i. "higienski robček" (ta mimogrede ne obstaja), zato si lahko roke
umijemo v ustrezno dodelanem straniščnem prostoru. Izbira pijače je, kot že iz
zgornjih vrstic razvidno, dokaj pestra. Prijazno in urejeno osebje gosta
postreže z občutkom, ne pozabi pa se tudi pozanimati o povratni informaciji.
Steak je bil, kljub ustrezni, željam gosta prilagojeni stopnji pečenosti in
lični postavitvi krožnika, za svojo ceno vseeno nekoliko preveč žvečljiv, zato
se ravno hrana zdi najšibkejša točka lokala.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhaRU4B63-q4iHazXO9Wt7gTMH1zPHDy2fFwbbhSf913PEGZGU3A965WeN-fNC0fZBrssnQhFk6tkWsHmdm7rF4SY28lNZoIS9xfuicBx1zfXo3BteNMAhjxhuvSaww5N2IzG_2fDSrC_ap/s1600/1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="1200" data-original-width="1600" height="240" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhaRU4B63-q4iHazXO9Wt7gTMH1zPHDy2fFwbbhSf913PEGZGU3A965WeN-fNC0fZBrssnQhFk6tkWsHmdm7rF4SY28lNZoIS9xfuicBx1zfXo3BteNMAhjxhuvSaww5N2IzG_2fDSrC_ap/s320/1.jpg" width="320" /></a></div>
</div>
just1angrymanhttp://www.blogger.com/profile/00272914644038116304noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9219524671390941913.post-26057999342893862852018-04-17T10:29:00.001-07:002018-04-17T10:29:32.247-07:00The Terror, s01e03 (2018)<span style="text-align: justify;"><a href="https://www.imdb.com/title/tt6182158/?ref_=ttep_ep3">"Condolences, Lady Silence."</a></span><br />
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
<div style="line-height: 17.6pt; margin: 0cm 0cm 0.0001pt;">
<span style="background-attachment: initial; background-clip: initial; background-image: initial; background-origin: initial; background-position: initial; background-repeat: initial; background-size: initial;">Obroki se
zdijo bornejši, odnosi hladnejši, junij pa preklemano mrzel. Crozier želi svet
tam zunaj seznaniti z na videz nerešljivo situacijo, ob tem pa (ponovno) naleti
na odpor kapitana Franklina. Mimogrede, če ste se spraševali, od kod neki vam
je znana glumaška štima Jareda Harrisa, si le pobliže oglejte njegovo družinsko
drevo … Suspenz svoj vrhunec doseže med odličnim prizorom skupinskega
fotografiranja, verjetno najmočnejšim do sedaj. V eni izmed “flashback” scen
uzremo še en znan obraz iz </span><em style="box-sizing: border-box;">Igre prestolov</em>, spomini pa na dan privrejo tudi med presenetljivo izgubo
enega izmed do sedaj glavnih likov, kateri pomembnosti navkljub konča v istem –
nič kaj uglednem – grobišču, kot stari Eskim pred njim, kar namiguje na
simboliko, Slovencem dobro znano iz freske “Mrtvaški ples”. Skrivnostne pošasti
(medved?) na vpogled še ne dobimo, kar gotovo ustvarja še večjo tenzijo,
zanimivo pa je, da stvor, tako se vsaj zdi, nekako sočustvuje z Eskimko, katere
oče je v od belcev izkopani grob verjetno odnesel tudi svoje toteme?<span style="background: #F8F9FA;"><o:p></o:p></span></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhASmxoui0MjqzEotAeU-t49786RTZNlQK-qJ36yAXORbiXI3wAXdWYCk-I2yx-_tcdUg8mOcED1crzp4pMRuQP0YUgddj7MMNK5QKmQlIoHaRbMwXVr0W0D2JLMpufMBTTSWIUt_4aRBcB/s1600/b.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="268" data-original-width="182" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhASmxoui0MjqzEotAeU-t49786RTZNlQK-qJ36yAXORbiXI3wAXdWYCk-I2yx-_tcdUg8mOcED1crzp4pMRuQP0YUgddj7MMNK5QKmQlIoHaRbMwXVr0W0D2JLMpufMBTTSWIUt_4aRBcB/s1600/b.jpg" /></a></div>
<span style="font-size: xx-small;">Foto: IMDb</span></div>
just1angrymanhttp://www.blogger.com/profile/00272914644038116304noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9219524671390941913.post-3459571670095971122018-04-16T09:19:00.001-07:002018-04-16T09:19:59.704-07:00Misel za nov teden"Remember, the silence in between the notes is just as important as the notes themselves."<div>
<br /></div>
<div>
B.D. Schiers</div>
just1angrymanhttp://www.blogger.com/profile/00272914644038116304noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9219524671390941913.post-54868511192841840522018-04-12T11:20:00.000-07:002018-04-12T11:20:29.122-07:00The Terror, s01e02 (2018)<span style="text-align: justify;"><a href="http://www.imdb.com/title/tt6146408/?ref_=ttep_ep2">"You call me doctor, but technically I'm just a surgeon."</a></span><br />
<br />
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
V drugem
delu spoznamo nove like, lepo se sestavlja tudi mozaik zgodbe, vendar do večje
prepreke ali preobrata v njej še nismo prišli. Kot v knjigi se tudi v nanizanki
lepo prepletajo dogodki iz sedanjosti in preteklosti, prav zaradi slednje pa
laže razumemo prvo. Dogodki izven ladijskega krova so tako trenutno precej bolj
zanimivi kot postopanje po palubju. Svoje doda presunljiva in originalno
izbrana pokrajina, katera očitno skriva tudi svojo temno plat. Dobimo še tretjo
žrtev odprave, davek pa plačajo tudi staroselci. Po drugi strani epizoda na
pokušino ponudi nekaj humorja. Zanimivo bo opazovati, kako bo prihod edine
ženske vplival na mornariško osebje, sploh v luči dejstva, da fantje za
zadovoljitev osnovnih potreb že sedaj uporabljajo skrajne metode ... Se bo že
preizkušena kombinacija ameriške produkcije in britanske igralke šole ponovno
proslavila?<span style="mso-spacerun: yes;"> </span><br />
<span style="mso-spacerun: yes;"><br /></span>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiCnikMqhqKiNJ3Rhcn1w7PTt3W_G2z0I1TRdfaAq-q9N8K1ODlzvDuDnRgtg1POqqS-r9Z76wmv50v3pjRR83uB5sDBsSHwbS_VzbZjlMeauekjLhDWxy3WP1SFT_On3IvEY66xcmroDRW/s1600/a.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="268" data-original-width="182" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiCnikMqhqKiNJ3Rhcn1w7PTt3W_G2z0I1TRdfaAq-q9N8K1ODlzvDuDnRgtg1POqqS-r9Z76wmv50v3pjRR83uB5sDBsSHwbS_VzbZjlMeauekjLhDWxy3WP1SFT_On3IvEY66xcmroDRW/s1600/a.jpg" /></a></div>
<span style="mso-spacerun: yes;"> <span style="font-size: xx-small;">Foto: IMDb</span></span></div>
just1angrymanhttp://www.blogger.com/profile/00272914644038116304noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9219524671390941913.post-82080350408828113452018-04-11T07:17:00.000-07:002018-04-11T07:17:52.162-07:00Pivo in kulinarika: Roza slon (Trg OF)<div style="text-align: justify;">
<b>Ambient: 3/5</b></div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Hrana: 2/5</b></div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Postrežba: 3/5</b></div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Sanitarije: 1/5</b></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
<span style="background-attachment: initial; background-clip: initial; background-image: initial; background-origin: initial; background-position: initial; background-repeat: initial; background-size: initial;"></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<b>Ponudba pijače: 3/5</b></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
<span style="background-attachment: initial; background-clip: initial; background-image: initial; background-origin: initial; background-position: initial; background-repeat: initial; background-size: initial;"><br /></span></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
<span style="background-attachment: initial; background-clip: initial; background-image: initial; background-origin: initial; background-position: initial; background-repeat: initial; background-size: initial;">V sveža
oblačila odeti bivši Thai inn – nanj nostalgično spominja spolirana rikša ob
vhodu – se je razpršil na tri lokacije znotraj prestolnice, oglejmo pa si,
kakšno izkušnjo pričara centralna. Ta kljub ugodni poziciji za hrane željne
žurerje ne obratuje v nočnih urah; očitno je kultura burekov in kebabov pri nas
pregloboko zasidrana, konkurenca pa premočna. Ob vstopu se razprostre v pisane
odtenke odet interior, ki pa je mestoma preveč provizorično zastavljen in spominja
na tipičen tajski lokal, kar mu težko štejemo v dobro. Daljnovzhodni standardi
se ponovno pokažejo ob obisku sanitarij, kjer vestni umivalec rok naleti na
izpraznjen rezervoar za tekoče milo. Obratujejo po principu semi
"self-service"-a, kar pomeni, da gost hrano in pijačo naroči pri
osrednjem pultu. "Postrežba" je sicer zadovoljiva, kuharsko osebje
avtohtono. Za tešenje žeje lahko poleg sladkih gaziranih pijač posežete po
uvoženih sokovih zanimivih okusov iz pločevinke (ne priporočam sicer kokosovega),
dokaj pestra pa je tudi izbira tajskih piv. Ponovno se zaplete pri hrani. Meso
v pad kee mau je bilo narezano brez občutka, zelenega popra le za vzorec, zato
pa polno drugih, težko prežvečljivih "dodatkov" (večji kosi lesenega
ingverja), kateri so, to rad verjamem, gotovo polni vlaknin. </span> </div>
just1angrymanhttp://www.blogger.com/profile/00272914644038116304noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9219524671390941913.post-16559408108021028542018-04-09T09:13:00.002-07:002018-04-09T09:13:38.585-07:00Misel za nov teden"The idea of Zen is to catch life as it flows."<br />
<br />
D.T. Suzukijust1angrymanhttp://www.blogger.com/profile/00272914644038116304noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9219524671390941913.post-23778674004396484942018-04-08T05:55:00.000-07:002018-04-08T05:56:13.725-07:00The Darkest Hour (2017)<span style="text-align: justify;"><a href="http://www.imdb.com/title/tt4555426/">Moja ocena: 3.5/5</a></span><br />
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
Film o
Churchillu smo že dočakali. Film s Churchillom še večkrat. Eno osrednjih figur
politike 20. stoletja je že upodobilo mnogo imenitnih igralcev, kot so Michael
Gambon, Albert Finney in Brendan Gleeson, nenazadnje pa smo lani poleg <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Najtemnejše ure</i> (ne, film ni dolg samo
eno uro, pa tudi tako slab ne) dobili tudi <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Churchilla</i>,
za potrebe katerega je v čevlje legendarnega možiclja s polcilindrom stopil še
eden izmed silakov, Brian Cox. Film se ni pretirano proslavil, morda tudi
zaradi dejstva, da je ob njegovem izidu Joe Wright že urejal finese svojega
prihajajočega celovečerca s tako želenim Garyjem Oldmanom v glavni vlogi, ki je
postregel z do sedaj kritikom najbolj všečno personifikacijo britanskega
buldoga.<o:p></o:p></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
Skoraj
šestdesetletni Oldman, eden najbolj prepoznavnih in cenjenih igralcev svoje
generacije, do letošnjega marca začuda še ni imel oskarja, nominiran pa je bil komaj drugič;
prvič se je za glavno moško vlogo po izbiri Akademije potegoval leta 2012, ko
je kot George Smiley blestel v izjemnem <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Kotlar,
Krojač, Vojak, Vohun</i> (<i style="mso-bidi-font-style: normal;">Tinker Tailor
Solder Spy</i>, 2011). Če se spomnimo samo, kakšno propagando so na družabnih
omrežjih pred dvema letoma pripravili oboževalci Leonarda DiCapria, ki je bil
ne glede na zavidljive igralske dosežke eden zadnjih v dolgi vrsti tistih, ki
so čakali na oskarja, si lahko drznemo reči, da bi bil resnično greh, ako ga
Oldman letos ne bi odnesel domov. Njegov lik premierjevo
osebnost prikaže iz vseh zornih kotov; hoja, govorjenje, nerganje, jeza, srd,
vpitje, milina, pa smisel za humor in celo depresija, katera je bila
Churchillova stalna spremljevalka in kateri se je (navzven) tako uspešno
upiral. Prav slednji je posvečena izjemna scena, v kateri glavni junak deluje
precej obupano in nebogljeno. Celo Churchillova opravilna nesposobnost, o
kateri sam govori v prvi polovici filma, se simpatično in nato ganljivo uporabi
v pomenljivem prizoru, kjer na podzemni železnici skupaj s peščico
"navadnih državljanov" odkrije, da se vendarle splača boriti zoper
nacistično pošast. O treznosti resnične odločitve v danem trenutku bi se sicer
dalo razpravljati, vendar to ni namen tega sestavka, sploh pa: zgodovino pišejo
zmagovalci. Pa čeprav imajo morda več sreče kot pameti. <o:p></o:p></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
Posebno
omembo zaslužijo tudi ostali igralci. Morda velja najprej kot zanimivost
zapisati, da je bil za vlogo Nevilla Chamberlaina sprva mišljen preminuli John
Hurt, vendar so bili ustvarjalci zaradi igralčeve bolezni prisiljeni v menjavo.
Tako so rekrutirali Ronalda Pickupa, ki je svojo nalogo opravil povsem solidno.
V vlogi Clementine Churchill nastopi uveljavljena angleška igralka Kristin
Scott Thomas (<i style="mso-bidi-font-style: normal;">Angleški pacient</i>), v
vlogi strojepiske in tajnice Lily James (<i style="mso-bidi-font-style: normal;">Voznik</i>),
kot viskont Halifax pa Stephen Dillane (<i style="mso-bidi-font-style: normal;">Igra
prestolov</i>). Poleg Oldmana med vsemi najbolj izstopa avstralski igralec Ben
Mendelsohn, ki zablesti kot George VI. in nam pričara povsem drugačno ter
morda, zdi se že tako, pristnejšo podobno jecljajočega kralja, kot pred
pravljičnimi sedmimi leti Colin Firth, za to okronan z oskarjem. Mimogrede, v <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Kraljevem govoru</i> (<i style="mso-bidi-font-style: normal;">The King's Speech</i>, 2010) se v podobi Timothyja Spalla pojavi tudi
Churchill. In obratno.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span><o:p></o:p></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
Poudarek gre
tudi tehničnim prvinam. Režiser Joe Wright se je v preteklosti že izkazal,
predvsem skozi prenos velikih in manj velikih evropskih romanov na veliko
platno. V svojem tokratnem delu se je osredotočil na dogajanje daljnega maja in
junija 1940, ko je Churchill poljubil kraljevo roko (ne gre mešati s pomenom iz
<i style="mso-bidi-font-style: normal;">Igre prestolov</i>). Zgodba se vrti okoli
dogodkov od zasedbe položaja pa do drugega izmed treh slavnih govorov pred
parlamentom ("We shall fight on the beaches"), katerega drobci so
patetično vkomponirani v konec še enega lanskoletnega filma ... Še več, če je
šlo pri <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Dunkirku</i> za spremljanje
operacije Dinamo iz treh zornih kotov, lahko v <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Najtemnejši uri</i> opazujemo njeno ozadje. No ja, pa tudi slabo
računalniško generirano civilno ladjevje. Kljub izjemnim filmom na to tematiko
imamo 2. svetovne vojne počasi že zadosti in prava škoda je, da se zahodna
filmska industrija ne osredotoči na ostala zanimiva in manj prežvečena obdobja
(moderne) zgodovine. Kakorkoli, veličastno deluje že prva scena, kjer iz ptičje
perspektive opazujemo rohnenje v znameniti dvorani britanskega parlamenta,
katera deluje rahlo zakajeno, osupljiva fotografija pa, skupaj z razkošnima
scenografijo in kostumografijo (ne gre pozabiti tudi na masko, ki je Garyja
Oldmana preobrazila do meje razpoznavnosti), naša spremljevalka ostane vse do
konca. Zanimiva je tudi vpeljava glavnega lika (tehnično po načinu sicer že
videna), saj se dogajanje stopnjuje vse do trenutka, ko temno sobo razsvetli
vžigalica, s katero si Churchill prižiga cigaro. Te so bile, skupaj z alkoholom
in cvrtjem, njegova stalna spremljevalka vse do smrti v starosti – kljub
številnim razvadam in bremenom – devetdeset let! Svoje doda tudi opazna a
nikakor ne moteča glasbena podlaga, ki scene lepo dopolnjuje, čeprav v
nekaterih izmed njih, po hollywoodsko, pomaga povzdigovati klišeje.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span><o:p></o:p></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
Po ogledu lahko
rečem, da kljub lepo posnetemu izdelku z edinstvenimi predstavami ta ne ponudi
ničesar več, manjka mu dodane vrednosti, kar pripisujem predvsem oguljenosti
njegove tematike in idealiziranju glavnega lika, saj gre, kot zgoraj zapisano,
še za enega, sicer (naj)boljših, filmov o Winstonu Churchillu in drugi svetovni
vojni. In ne, če bi v kinematografe prispel prej kot <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Dunkirik</i>, ne bi nič pomagalo.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span><br />
<span style="mso-spacerun: yes;"><br /></span>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg1Rc-7vPsE9hTvWxeMAY8IP0hMWHGDIImTDaGOSGn-Exj6w21X3gQE_aGkzW9ejYGh_8HH66ypuhTHtewzuZf0ntFxfnTgiSlyl8LP3j2duRQ70mjOc2ijenmQYsuaP3qjB3ins_lSd7Po/s1600/a.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="268" data-original-width="182" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg1Rc-7vPsE9hTvWxeMAY8IP0hMWHGDIImTDaGOSGn-Exj6w21X3gQE_aGkzW9ejYGh_8HH66ypuhTHtewzuZf0ntFxfnTgiSlyl8LP3j2duRQ70mjOc2ijenmQYsuaP3qjB3ins_lSd7Po/s1600/a.jpg" /></a></div>
<span style="font-size: xx-small; mso-spacerun: yes;"> Foto: IMDb</span></div>
just1angrymanhttp://www.blogger.com/profile/00272914644038116304noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9219524671390941913.post-6884822477207900382018-04-07T07:14:00.000-07:002018-04-07T07:14:49.126-07:00Wonder Wheel (2017)<span style="text-align: justify;"><a href="http://www.imdb.com/title/tt5825380/">Moja ocena: 3.5/5</a></span><br />
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
Newyorški
Coney Island, nekakšen "east side" Venice Beach (velja tudi obratno),
je obplažna zabaviščna soseska na Long Islandu. Svoj triumf je doživela v
sredini prejšnjega stoletja, kamor je postavljena tudi zgodba najnovejšega
filma Woodyja Allena.<o:p></o:p></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
Prvo, kar
lahko rečemo, je to, da je film zelo gledališki. Tega smo sicer v zadnjem času
kar vajeni. Predlani je Denzel Washington zaigral v prav takšnih <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Ograjah</i>, lani pa smo si lahko, tudi na
Liffu, ogledali <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Zabavo</i> Sally Potter.
Dolge konfrontacijske scene brez posebnih učinkov, postavljene v en sam
prostor, ter številna dogajanja v eskteriorju, ki za sam potek niso bistvena,
bi prav lahko spravili tudi na oder. Kaj je smisel takšnih filmov, potem
vprašate? No, vsekakor jih ne gre enačiti z na trak posneto predstavo iz
odrskih desk. Če ne drugega, so deseti umetnosti lastni kadriranje,
fotografija, tok kamere, montaža itd. Prav fotografija in gladek tok kamere sta
ena ključnih (tehničnih) prvin <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Lunaparka</i>.
Za prvo je poskrbel znameniti Vittorio Storaro, ki je z Allenom sodeloval že
pri njegovem prejšnjem, kot tudi pri bodočem projektu, <i style="mso-bidi-font-style: normal;">A Rainy Day in New York</i>, kateri je trenutno že v fazi
postprodukcije. Zelo opazna je raba sončne svetlobe, ki je ključen element
filma, saj poudarja tvari, kot so barva oči in lepota obraza.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span><o:p></o:p></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
Zanimiva je
tudi izbira igralcev. Po dokaj neuspešnem sodelovanju z Miley Cyrus in pred
tvegano uporabo Selen Gomez je režiser vpregel Justina Timberlaka, popularnega
in uspešnega ameriškega pevca in igralca, ki se je kot tak preizkusil že v
nekaterih resnejših projektih, kot je denimo Fincherjevo <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Socialno omrežje</i> (<i style="mso-bidi-font-style: normal;">The Social
Network</i>, 2010). Slednji, na meji med simpatičnim in antipatičnim, se v
vlogi vojnega veterana, reševalca iz vode in bodočega dramatika odreže zadosti
dobro, treba pa je priznati, da je pevec za vlogo postavnega lomilca ženskih
src na in izven plaže ravno prav grajen. Pravzaprav je Timberlake nekakšna
osrednja figura zgodbe, saj je tudi njen pripovedovalec in gledalce nagovarja
direktno v kamero, s čimer ruši sistem "četrtega zidu". Hkrati njegov
Mickey služi kot gonilo razvoja, napredka in zatona dogajanja, saj se speča
tako z mačeho kot s pastorko. Ob boku mu stojita Angležinji Kate Winslet in
Juno Temple. Slednjo, manj prepoznavno, lahko opišemo kot solidno, prvo, bolj
uveljavljeno, pa kot igralski presežek filma, čeprav njene prsi, kot že
tolikokrat prej, namenoma služijo kot magnet odvračanja pozornosti. V vlogi
patriarhalnega lika nastopi Jim Belushi, ki se zdi na momente dober, spet
drugič pa z nastopi pretirava. Četrti član družine, piromanski Richie, je mali
a nastopanja pred kamerami že privajeni Jack Gore, rdečelasi in pegasti
navihanec, ki navzlic rosni mladosti nikakor ne razočara.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span><o:p></o:p></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
Kar se tiče
scenarija, pa takole. Gre za tipično romantično zapletko Woodyja Allena, a žal
z zelo predvidljivim potekom. Takoj, že ob sami postavitvi dogajanja, je jasno,
kakšen bo zaplet, kaj kmalu pa tudi, kakšen razplet zgodbe. Liki ob zaključku
dogajanja zopet pristanejo na začetku, sama situacija se tako resetira, brez
napredka, ostanejo samo zlomljena srca. Slabe ocene na večjih filmskih portalih
so gotovo posledica predvsem šibkega scenarija, morda pa nekoliko pripomore
tudi dejstvo, da so se Allenovi pretekli madeži ponovno prikazali ravno ob
medijskem razkritju dolgoletnih spolnih škandalov v Hollywoodu.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span><o:p></o:p></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
Vsem tistim,
ki ste si videli režiserjevo (in scenaristovo) preteklo delo, <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Kavarniška gospoda</i>, ogleda <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Lunapraka</i> ne priporočamo, saj ste videli
že vse, morda pa se znate ostali ob ogledu nekoliko bolj zabavati, predvsem, če
ste ljubitelji izrazne filmske fotografije in človeka, ki stoji za projektom.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgwl1Pfu_QQkMx3VmGSTJXLxy9C4NHahYYjEUMX6Mfg4DTCXouE5Fitj_6XGE6ZdUrJXq3oCAkQjpn2P83NFoo5UgGJo5RaqwOd-1Ll0WsyuCLw6BzriXr_Ic92fd_85isdT33OvIwAjRC3/s1600/a.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="268" data-original-width="182" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgwl1Pfu_QQkMx3VmGSTJXLxy9C4NHahYYjEUMX6Mfg4DTCXouE5Fitj_6XGE6ZdUrJXq3oCAkQjpn2P83NFoo5UgGJo5RaqwOd-1Ll0WsyuCLw6BzriXr_Ic92fd_85isdT33OvIwAjRC3/s1600/a.jpg" /></a></div>
<span style="font-size: xx-small;">Foto: IMDb</span></div>
just1angrymanhttp://www.blogger.com/profile/00272914644038116304noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9219524671390941913.post-13178835546454627102018-04-04T00:33:00.001-07:002018-04-04T00:33:59.611-07:00The Terror, s01e01 (2018)<a href="http://www.imdb.com/title/tt6050236/?ref_=ttep_ep1">"This place wants us dead."</a><br />
<br />
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
Televizijska
mreža AMC je tista, ki je postregla s serijo <em style="-webkit-text-stroke-width: 0px; box-sizing: border-box; font-variant-caps: normal; font-variant-ligatures: normal; orphans: 2; text-decoration-color: initial; text-decoration-style: initial; widows: 2; word-spacing: 0px;">Kriva pota</em><span style="-webkit-text-stroke-width: 0px; float: none; font-variant-caps: normal; font-variant-ligatures: normal; orphans: 2; text-decoration-color: initial; text-decoration-style: initial; widows: 2; word-spacing: 0px;"> (</span><em style="-webkit-text-stroke-width: 0px; box-sizing: border-box; font-variant-caps: normal; font-variant-ligatures: normal; orphans: 2; text-decoration-color: initial; text-decoration-style: initial; widows: 2; word-spacing: 0px;">Breaking Bad</em><span style="-webkit-text-stroke-width: 0px; float: none; font-variant-caps: normal; font-variant-ligatures: normal; orphans: 2; text-decoration-color: initial; text-decoration-style: initial; widows: 2; word-spacing: 0px;">, 2008–2013), eno
najbolj kultnih vseh časov, trenutno pa, sicer nekoliko manj intenzivno,
navdušuje z </span><em style="-webkit-text-stroke-width: 0px; box-sizing: border-box; font-variant-caps: normal; font-variant-ligatures: normal; orphans: 2; text-decoration-color: initial; text-decoration-style: initial; widows: 2; word-spacing: 0px;">Živimi mrtveci</em><span style="-webkit-text-stroke-width: 0px; float: none; font-variant-caps: normal; font-variant-ligatures: normal; orphans: 2; text-decoration-color: initial; text-decoration-style: initial; widows: 2; word-spacing: 0px;">, </span><em style="-webkit-text-stroke-width: 0px; box-sizing: border-box; font-variant-caps: normal; font-variant-ligatures: normal; orphans: 2; text-decoration-color: initial; text-decoration-style: initial; widows: 2; word-spacing: 0px;">Pokličite Saula</em><span style="-webkit-text-stroke-width: 0px; float: none; font-variant-caps: normal; font-variant-ligatures: normal; orphans: 2; text-decoration-color: initial; text-decoration-style: initial; widows: 2; word-spacing: 0px;"> in </span><em style="-webkit-text-stroke-width: 0px; box-sizing: border-box; font-variant-caps: normal; font-variant-ligatures: normal; orphans: 2; text-decoration-color: initial; text-decoration-style: initial; widows: 2; word-spacing: 0px;">Pridigarjem</em><span style="-webkit-text-stroke-width: 0px; float: none; font-variant-caps: normal; font-variant-ligatures: normal; orphans: 2; text-decoration-color: initial; text-decoration-style: initial; widows: 2; word-spacing: 0px;">. Svoja
pričakovanja imajo tudi ustvarjalci serije </span><em style="-webkit-text-stroke-width: 0px; box-sizing: border-box; font-variant-caps: normal; font-variant-ligatures: normal; orphans: 2; text-decoration-color: initial; text-decoration-style: initial; widows: 2; word-spacing: 0px;">Groza</em><span style="-webkit-text-stroke-width: 0px; float: none; font-variant-caps: normal; font-variant-ligatures: normal; orphans: 2; text-decoration-color: initial; text-decoration-style: initial; widows: 2; word-spacing: 0px;"> (</span><em style="-webkit-text-stroke-width: 0px; box-sizing: border-box; font-variant-caps: normal; font-variant-ligatures: normal; orphans: 2; text-decoration-color: initial; text-decoration-style: initial; widows: 2; word-spacing: 0px;">The Terror</em><span style="-webkit-text-stroke-width: 0px; float: none; font-variant-caps: normal; font-variant-ligatures: normal; orphans: 2; text-decoration-color: initial; text-decoration-style: initial; widows: 2; word-spacing: 0px;">), med katere kot
eden izvršnih producentov spada celo sam Ridley Scott, kateri se je lani v
enaki vlogi znašel med produkcijo BBC-jeve televizijske drame </span><em style="-webkit-text-stroke-width: 0px; box-sizing: border-box; font-variant-caps: normal; font-variant-ligatures: normal; orphans: 2; text-decoration-color: initial; text-decoration-style: initial; widows: 2; word-spacing: 0px;">Tabu</em><span style="-webkit-text-stroke-width: 0px; float: none; font-variant-caps: normal; font-variant-ligatures: normal; orphans: 2; text-decoration-color: initial; text-decoration-style: initial; widows: 2; word-spacing: 0px;"> (</span><em style="-webkit-text-stroke-width: 0px; box-sizing: border-box; font-variant-caps: normal; font-variant-ligatures: normal; orphans: 2; text-decoration-color: initial; text-decoration-style: initial; widows: 2; word-spacing: 0px;">Taboo</em><span style="-webkit-text-stroke-width: 0px; float: none; font-variant-caps: normal; font-variant-ligatures: normal; orphans: 2; text-decoration-color: initial; text-decoration-style: initial; widows: 2; word-spacing: 0px;">, 2017– ) s Tomom
Hardyjem v glavni vlogi. Spremljamo dve nasedli ladji kraljeve mornarice, ki
sta sredi 19. stoletja zapustili Anglijo, nato pa se je za njima kmalu izgubila
vsaka sled. Tematiko je v svoji knjižni uspešnici obdelal že ameriški pisatelj
Dan Simmons, ta pa sedaj služi kot podlaga za ekranizacijo. V osnovi naj bi šlo
za napeto dramo oz. kar grozljivko, kar spoznamo že v uvodnem delu, številni
poznani obrazi pa nas na trnih držijo do naslednje epizode.</span><span style="background: #F8F9FA;"><o:p></o:p></span><br />
<span style="-webkit-text-stroke-width: 0px; float: none; font-variant-caps: normal; font-variant-ligatures: normal; orphans: 2; text-decoration-color: initial; text-decoration-style: initial; widows: 2; word-spacing: 0px;"><br /></span>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhprXivVEAohXSMb10j0WdlNh0FlAo7sEqVSd9c0Kg2NBk-MSfZXEtEnxmI2sCiyBEjy9vgonXRekVbIQtL6ybWU_X9CQcVb8kfHnTcuN7PB_SqPKlinztPjAhJQGl1AugG49PAsklgBOoY/s1600/a.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="268" data-original-width="182" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhprXivVEAohXSMb10j0WdlNh0FlAo7sEqVSd9c0Kg2NBk-MSfZXEtEnxmI2sCiyBEjy9vgonXRekVbIQtL6ybWU_X9CQcVb8kfHnTcuN7PB_SqPKlinztPjAhJQGl1AugG49PAsklgBOoY/s1600/a.jpg" /></a></div>
<span style="font-size: xx-small;"> Foto: IMDb</span></div>
just1angrymanhttp://www.blogger.com/profile/00272914644038116304noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9219524671390941913.post-57117667554916553182018-04-02T04:12:00.001-07:002018-04-02T04:12:12.842-07:00Misel za nov mesec"I'm not crazy about reality, but it's still the only place to get a decent meal."<br />
<br />
Groucho Marxjust1angrymanhttp://www.blogger.com/profile/00272914644038116304noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9219524671390941913.post-4430428906642803252018-04-01T03:45:00.000-07:002018-04-01T03:45:11.423-07:00Senke nad Balkanom, 1. sezona (2017)<span style="text-align: justify;"><a href="http://www.imdb.com/title/tt6108262/">Moja ocena: 4/5</a></span><br />
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
<i style="mso-bidi-font-style: normal;"><br /></i></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
<i style="mso-bidi-font-style: normal;">Sence nad Balkanom</i> so trojček Dragana Bjelogrlića, s katerim je v rodni Srbiji in na
širšem prostoru nekdanje skupne države požel veliko odobravanja. Zadeve se je
lotil kot režiser, scenarist in glavni igralec, inšpektor Andra Tanasijević
"Tane". Prste vmes smo imeli, poleg ostalih igralcev iz nekdaj
skupnega prostora, tudi Slovenci, na čelu z Magnificom, ki je za serijo spisal
glasbo, in Sebastianom Cavazzo – ali, "piši kao što govoriš",
Sebastijanom Kavaco –, kateremu je stranska vloga, če gre verjeti medijem,
prinesla večno slavo ... <o:p></o:p></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
Koprodukcija
je časovno postavljena v leto 1928, krajevno pa v Kraljevino Srbov, Hrvatov in
Slovencev, predhodnico kasnejše Kraljevine Jugoslavije. Glavne motive
predstavljajo 1. svetovna vojna, oktobrska revolucija, komunizem,
separatistične težnje, trgovanje z makovimi derivati ... pa tudi teme po vzorcu
zgodovinske fikcije, kot so podtalne (prostozidarske) organizacije in
izgubljeni simboli. Zanimiva je raba resničnih zgodovinskih osebnosti, ki so
krojile zgodovino časa in prostora. Tako se, med drugimi, pojavijo ministrski
predsednik Petar Živković, vohun Mustafa Golubić, general Pyotr Wrangel, princ
Đorđe Karađorđević, advokat Ante Pavelić, profesor Archibald Reiss in –
referenca ni ostala neopažena – Kiro Gligorov, kasneje prvi predsednik
Republike Makedonije. Seveda so tu še liki, ki so bodisi popolnoma izmišljeni
bodisi temeljijo na karikiranem prikazu dejanskih ljudi. <o:p></o:p></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
Prav igralci
so največ, kar lahko serija ponudi. Neverjetno je, kakšne talente premore šola
nekdanje skupne države in prav komično je opazovati, kako cel svet spremlja
oskarje, kjer je za glavno moško vlogo nominiran nek Timothée Chalamet, pravi
palček v primerjavi z igralci tipa Vojislav "Voja" Brajović. Resda si
je Bjelogrlić zagotovil osrednjo vlogo, v kateri se odreže povsem solidno,
vendar se z epizodami zvrsti ogromno igralcev, ki pustijo še boljši vtis. Tu so
Andrija Kuzmanović v vlogi inšpektorja Pletikosića, Nenad Jezdić kot Krojač,
glavni negativec Gordan Kičić, Nebojša Dugalić (Živković), vedno izvrstni Srđan
"Žika" Todorović, Makedonca Toni Mihajlovski in Nikola Ristanovski,
dolgo odsotni Žarko Laušević (princ Đorđe), Bojan Navojec (Pavelić) ... Vsak
premore svojo temno (oz. svetlo, odvisno od lika) plat, kar je, ob stopnjevanju
napetosti proti koncu, ena glavnih dramaturških značilnosti aktualne televizijske
produkcije. <o:p></o:p></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
Serija se
kljub ambicioznosti ni zapletla sama vase, saj scenarij vseskozi ostaja
kompleksen, a jasen, dobro pa mu služi tudi svojski balkanski humor. Premore
sicer nekaj lukenj in klišejev, predvsem pa je gledalčeva izkušnja mnogokrat
odvisna od t.i. "suspension of disbelief". Z opijem opijajoči se
inšpektor Tanasijević je že prvi kliše – spomnimo se samo Fredericka Abberlinea
<i style="mso-bidi-font-style: normal;">Iz pekla</i> ali pa <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Kirurga</i> Johna W. Thackeryja. Težko verjamemo neustavljivi možatosti
nizkoraslega Bjelogrlića, ki je svojo vlogo spretno izkoristil tudi za to, da
se je malo pocrkljal z mlado in lepo Marijo Bergam oz. ddr. Majo Davidović,
katere intelekt ter fatalnost le stežka kupimo. Ko smo že pri neprepričljivih
igralskih predstavah, naj omenimo lik Sebastiana Cavazze, Gabriela Mahta, čigar
pretirano raskavi (na)glas prej spada v reklamo za Schweppes,
"prekaša" pa ga morda edino Jana Stojanovska, nekdanja makedonska
miss, v vlogi Jovane.<o:p></o:p></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
Pilotna
epizoda je bila pač pilotna epizoda, namenjena temu, da pritegne čim več
gledalcev, budžet pa je pač budžet in kot tak omejen. No, vsaj na Balkanu, pa
čeprav gre za koprodukcijo. To se pozna tudi pri bornem naboru zunanjih
snemalnih lokacij, saj se Beograd nikakor ne zdi, kot pravi Mirić,
"velemesto". Jatagan mala bolj kot zlovešča četrt deluje vasica,
prostor pred policijsko postajo pa je precej provizoričen. Strelski prizori so
revni in zanašajoči se na počasne posnetke, po drugi strani pa je preveč očitna
tudi raba posebnih vizualnih efektov, vendar produkcijske rezerve nikakor niso
nekaj, kar bi pri zdravi pameti seriji lahko očitali.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span><o:p></o:p></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
Čeprav
določeni liki dobijo epiloge, zgodba ostaja odprta, kar je jasno tudi ob
obvestilu/naznanilu "konec PRVE sezone". Lekarnar je po zaslugi sil z
vrha prišel še dlje in obljubil maščevanje vpletenim v njegovo aretacijo, še
vedno pa čakamo na pojav kralja Aleksandra, saj bo priprava njegovega atentata
bržkone ena osrednjih tem že potrjene druge sezone, ki naj bi luč sveta (?)
ugledala prihodnje leto. Bjelogrlić namerava dogajanje pripeljati do začetka
druge svetovne vojne, tako da nam glede manka pestrosti nikakor ni potrebno
skrbeti.<o:p></o:p></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiUdZuzIyj1vGibGQofx_9vosX8UQGfaEYfGT6Cu9X1sfBqCh4lRtmSY_wM_vxW0I3xTBvO32-asFyql8HMqZ0_7HCPZJzqs1GfP0xfqPuhWeKTveEoeCDqNwUA95hRYydlZH4PFybSWpRe/s1600/a.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="268" data-original-width="182" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiUdZuzIyj1vGibGQofx_9vosX8UQGfaEYfGT6Cu9X1sfBqCh4lRtmSY_wM_vxW0I3xTBvO32-asFyql8HMqZ0_7HCPZJzqs1GfP0xfqPuhWeKTveEoeCDqNwUA95hRYydlZH4PFybSWpRe/s1600/a.jpg" /></a></div>
<span style="font-size: xx-small;">Foto: IMDb</span>just1angrymanhttp://www.blogger.com/profile/00272914644038116304noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9219524671390941913.post-22947122613310602542018-03-30T07:24:00.000-07:002018-03-30T07:24:47.475-07:00Top 3: Marec 2018<br />
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
1. Enrique
Iglesias feat. Bad Bunny: El Bano<o:p></o:p></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe allowfullscreen="" class="YOUTUBE-iframe-video" data-thumbnail-src="https://i.ytimg.com/vi/gu9_m0vm7fM/0.jpg" frameborder="0" height="266" src="https://www.youtube.com/embed/gu9_m0vm7fM?feature=player_embedded" width="320"></iframe></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
2. Kali Uchis
feat. Tyler, the Creator & Bootsy Collins: After The Storm</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe allowfullscreen="" class="YOUTUBE-iframe-video" data-thumbnail-src="https://i.ytimg.com/vi/9f5zD7ZSNpQ/0.jpg" frameborder="0" height="266" src="https://www.youtube.com/embed/9f5zD7ZSNpQ?feature=player_embedded" width="320"></iframe></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
3. Justin Timberlake feat. Chris Stapleton: Say Something</div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<iframe allowfullscreen="" class="YOUTUBE-iframe-video" data-thumbnail-src="https://i.ytimg.com/vi/8MPbR6Cbwi4/0.jpg" frameborder="0" height="266" src="https://www.youtube.com/embed/8MPbR6Cbwi4?feature=player_embedded" width="320"></iframe></div>
just1angrymanhttp://www.blogger.com/profile/00272914644038116304noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9219524671390941913.post-52109479424331381702018-03-26T12:10:00.000-07:002018-03-26T12:10:05.139-07:00Misel meseca"Liffe would be tragic if it weren't funny."<br />
<br />
Stephen Hawkingjust1angrymanhttp://www.blogger.com/profile/00272914644038116304noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9219524671390941913.post-78030155069754396892018-03-24T10:36:00.001-07:002018-03-24T10:36:59.366-07:00You Were Never Really Here (2017)<a href="http://www.imdb.com/title/tt5742374/">Moja ocena: 4/5</a><br />
<br />
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
To, da je Joaquin
Phoenix vražje dober igralec, ste že vedeli. Ok. Morda malo manj zastrižete z
ušesi ob omembi škotske režiserke in scenaristke Lynne Ramsay, širši javnosti
gotovo najbolj znane po pretresljivem <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Pogovoriti
se morava o Kevinu</i> (<i style="mso-bidi-font-style: normal;">We Need to Talk
About Kevin</i>, 2011). Ta se tokrat vrača z morda še bolj šokantnim in
neposrednim filmom, ki ji je na lanskem Cannesu prinesel nagrado za najboljši
scenarij, katero si deli skupaj Yorgosom Lanthimosom in Efthymisom Filippoujem
(<i style="mso-bidi-font-style: normal;">Ubijanje svetega jelena</i>). Projekt distribuirajo
še ne dve leti delujoči – a sila uspešni! – Amazon Studios, čeprav se je sprva
šušljalo, da naj bi bila vpletena družba A24.<o:p></o:p></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
Takoj dobimo
zanimiv in nekonvencionalen začetek, nekakšen uvod v zelo nazoren, surov in
brutalen film, prerešetan s "flashback"-i in težkoindustrijsko
glasbo. Film je skoncentriran na glavnega junaka, ki ga praktično skozi celoten
igralni čas spremljamo iz stališča tretje osebe. Gre za plačanca, nekdanjega
vojaka, katerega spoznamo tudi kot precej ljubečega sina. Odseki iz preteklosti
razkrivajo zlorabo v otroštvu, s strani očeta, za katerega naj bi nato kasneje
"poskrbela" mati, njegovo prejšnje delovišče, krutost modernega
sveta, kjer je človek človeku volk za košček čokoladne tablice. Med ogledom
doživljamo prijetno nelagodje, ki se včasih meji dobrega okusa nevarno približa
s posameznimi, večinoma s krvjo zaznamovanimi prizori. Veliko k temu pripomore
tudi (glasna) glasba, ki se popolnoma zlije z vzdušjem na platnu. Zanjo je
poskrbel Jonny Greenwood, multiinstrumentalist angleške alternativne rock
skupine Radiohead. Režiserka poleg že omenjene neposrednosti briljira še preko
svojega izostrenega občutka za detajle. Med ogledom se porajajo asociacije na
nekatera odmevna dela, denimo na korejski kult <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Stari</i> (<i style="mso-bidi-font-style: normal;">Oldeuboi</i>, 2003),
ali pa na Bessonovega <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Leona</i> (<i style="mso-bidi-font-style: normal;">Léon</i>, 1994). Na prvega se spomnimo
vsakič, ko Joe "poprime" za svoje kladivo ("Stop! Hammer
Time"), na drugega pa ob njegovi interakciji z mlado Nino.<span style="mso-spacerun: yes;"> </span><o:p></o:p></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
Kot
zapisano, v glavni vlogi "razturava" Joaquin Phoenix. Če sem pod
recenzijo drame <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Kapitan Fantastični</i>
zapisal, da je Viggo Mortensen zaradi vloge resen kandidat za nominiranca
Akademije za glavno moško vlogo, bi to več kot leto kasneje lahko popolnoma mirno trdil tudi za
Phoenixa. Igralec za potrebe snemanja dolgo časa ni obiskal frizerja, kot tudi
ne brivca, svoje telo pa "spoliral" do grobo mlete mešanice maščobe
in puste mišične mase. Odlično pooseblja zgoraj navedene karakteristike filma
in mu letos na področju zaenkrat ni para. Kot glavni junak ni "nikoli
zares tukaj", kar leti na njegov vlogo profesionalnega
"hitmana", predvsem pa se zdi, da je vedno za vse prepozen. Prepozen,
da bi rešil prijatelja in mater, prepozen, da bi dobil zadoščenje ob maščevanju
slednje, prepozen, da bi sam obračunal z izprijenim senatorjem. Vseskozi je
ignoriran s strani zunanjega sveta in verjetno ne bi prav nihče opazil, ako bi
si pred polno kavarno v glavo pognal kroglo ... Tudi sicer precej nerealno
politično klanje se iz perspektive filma in brez medijskega pompa zdi povsem
nemoteče. Kljub temu Joe premore tudi svojo bolj človeško plat, predstavljeno
predvsem skozi njegov odnos do matere in Nine, predvsem pa skozi njegovo
ravnanje s sovražnikom, ki ga ob umiranju celo drži za roko.<o:p></o:p></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
Zaključek je
nekoliko manj katarzičen, kot smo si želeli oz. bi to nekako pričakovali, vse
skupaj se odvije precej na hitro, čeprav ob relativno kratkem igralnem času
film sploh ne deluje prekratek, pa ne zaradi tega, ker bi se morebiti vlekel.
Sam konec mojstrsko reši dodatek pozitivne note in optimizma, ki zavejeta skozi
razigrano staro pesem.<span style="mso-spacerun: yes;">
</span><o:p></o:p></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
Lynne Ramsay
je po lastnem prirejenem scenariju kratke zgodbe Jonathana Amesa posnela enega boljših filmov leta, katerega ogled je obvezen za vse, ki cenite
filmsko obrt, torej tehnične prvine, kot tudi kvalitetno vsebino.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEju4_T_c6voPigT5hRXL2fyTTSftQWk3otQHhglQGQLBf-S86IlMU7uB066XWoqxeyvFBzQFhO-Ygh73538OJWEKsQQQt9hIhOFCs1W86fYJH33dT3_CUOz0clTEbZMkQVbQeCa_zpN1DyE/s1600/a.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="268" data-original-width="182" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEju4_T_c6voPigT5hRXL2fyTTSftQWk3otQHhglQGQLBf-S86IlMU7uB066XWoqxeyvFBzQFhO-Ygh73538OJWEKsQQQt9hIhOFCs1W86fYJH33dT3_CUOz0clTEbZMkQVbQeCa_zpN1DyE/s1600/a.jpg" /></a></div>
<span style="font-size: xx-small;">Foto: IMDb</span></div>
just1angrymanhttp://www.blogger.com/profile/00272914644038116304noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-9219524671390941913.post-85614957681075663852018-03-19T12:33:00.000-07:002018-03-19T12:33:15.846-07:00Misel za nov teden<span style="text-align: justify;">"There is no
terror in the bang, only in the anticipation of it."</span><br />
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
Alfred
Hitchcock<o:p></o:p></div>
<br />just1angrymanhttp://www.blogger.com/profile/00272914644038116304noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-9219524671390941913.post-55958767094057534082018-03-18T08:51:00.000-07:002018-03-18T08:51:46.700-07:00Mindhunter, 1. sezona (2017)<a href="http://www.imdb.com/title/tt5290382/">Moja ocena: 3.5/5</a><br />
<br />
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
Serija <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Mindhunter</i> je lansko jesen prispela na
male ekrane Netflixovih naročnikov, kmalu pa je postala precej priljubljena
tudi med kritiki. Izid je spremljalo precejšnje pričakovanje, saj je imelo pri
nastanjanju in realizaciji prste vmes veliko ime filmske režije, David Fincher
(njegove reference poznate vsi). Slednji je poskrbel za konstrukcijo prvih in
zadnji epizod, vmes pa so se zvrstili Asif Kapadia, Britanec, znan predvsem po
dokumentarcih, kot sta tista o Ayrtonu Senni in Amy Winehouse, Tobias Lindholm,
scenarist in režiser, soavtor zgodbe za odlični <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Lov</i> (<i style="mso-bidi-font-style: normal;">Jagten</i>, 2012), in
manj uveljavljeni Andrew Douglas, po osnovnem zanimanju sicer (priznani)
fotograf.<o:p></o:p></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
Režija
pričakovano (p)ostane najmočnejša točka serije. Opazni so predvsem prijemi
najbolj znanega izmed sodelujočih, kateremu so poleg značilnih hladnih sekvenc
lastni tudi bolj dinamični inserti, med drugim pa dobimo tudi izredno gledljivo
montažo iz vsakdanjika popotovanj FBI-jevih agentov Billa Tencha in Holdena
Forda, v kateri se zrcalijo režiserjeve izkušnje iz sveta televizijskega
oglaševanja, kjer je potrebno ponuditi kar se da kompakten izdelek, ki bo z
najmanjšo možno "sekundažo" povedal največ in tako pritegnil
potencialne stranke.<o:p></o:p></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
Vse skupaj
se dogaja v nestereotipno prikazanem letu 1977, letu smrti glasbenih velikanov
in nekaterih filmskih presežkov. Fincher je v ta čas že postavil eno svojih
mojstrovin, <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Zodiak</i> (<i style="mso-bidi-font-style: normal;">Zodiac</i>, 2007), ki prav tako temelji na
resničnih zločinih okrutnega morilca. Inspiracija tokratnega dogajanja je
knjiga Johna E. Douglasa in Marka Olshakerja "Mindhunter: Inside the FBI's
Elite Serial Crime Unit", ki sta jo avtorja napisala na podlagi
Douglasovih resničnih izkušenj s profiliranjem serijskih in množičnih morilcev.
Televizijska zgodba nas tokrat ne privede daleč. Potek dogajanja, ki je
pripeljal do dogodkov, po katerih se zgleduje serija, ostaja premalo pompozen.
Saj, realizem je realizem in v resničnem življenju se velike stvari zgodijo
brez glasbene spremljave v ozadju, vendar do neke mere vsi ljubimo karikiranje
in sovražimo hladen socialni realizem. In neznane igralce ... Pogovori z
razvpitim Edom Kemperjem so sicer zanimivi, a, z izjemo soočenja v zadnjem delu,
ne ponudijo prav dosti suspenza. Scenarij sicer krepijo humorni sladkorčki
("I can see that you're naked. I can see that you're cold.") in
pomenljivi citati ("It's easier to ask for forgiveness than
permission."), vendar se na koncu uresniči to, česar smo se najbolj bali,
in sicer, da spremljamo serijo o dveh psihologih, kar se tiče detektivskega
dela, pa bolj ali manj tavamo v temi. Žalostno je, da reševanje resda
večplastnega primera osnovnošolskega "žgečkača" predstavlja enega
zanimivejših delov nadaljevanke o strokovnjakih, katerih specialiteta so povsem
izprijeni zločinci. Moti tudi preveč tehnična, hladna in z motečimi
"flash"-i posuta uvodna špica, ki jo je najbolje kar preskočiti, saj
ne navda z nikakršnim pričakovanjem sledečega dogajanja, kot to na primer velja
za uvod v <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Igro prestolov</i>. <o:p></o:p></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
Če za kamero
sedi član hollywoodske elite, pa so pred njo dokaj nepoznani obrazi, katerim se
to bolj ali manj pozna. Jonathan Groff (<i style="mso-bidi-font-style: normal;">Ledeno
kraljestvo</i>) v uvodni sceni izpade simpatičen, kar je, ne razumite me napak,
tudi še kasneje, vendar njegova igra zbledi in deluje nekako polprofesionalno,
zato pa na drugi strani toliko bolje deluje karakterni igralec Holt McCallany (<i style="mso-bidi-font-style: normal;">Klub golih pesti</i>). Sama kemija med
dvojico je, po vzoru serije, precej endotermna. Morda igralsko najšibkejšo
točko sezone predstavlja večerja obeh partnerjev skupaj s
"spremljevalkama". Če se moška ne ujameta, se njuni boljši polovici
še manj, samo druženje pa je precej nerodno in za gledalca neprijetno. Groff
boljši duet kot s karakterno "agentnejšim" McCallanyjem nemara tvori
z Joem Tuttlom, kateri se ekipi priključi v drugi polovici. Ravno zelenilo, ki
pljuska iz obeh, ustvarja poseben čar in morda tudi ni naključje, da se gumpca
znajdeta sredi reševanja primera kontroverznega ravnatelja. Igralski presežek
tvorijo tudi upodobljevalci zloglasnih morilcev, med katerim je potrebno
posebej izpostaviti predvsem robustnega Camerona Brittona.<o:p></o:p></div>
<div style="line-height: 17.6pt; margin-bottom: .0001pt; margin: 0cm; tab-stops: 317.3pt; text-align: justify;">
Če ste v
pričakovanju izjemne serije naleteli na priporočilo za Netflixovo <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Mindhunter</i>, se mu raje preventivno
izognite in poizkusite npr. z <i style="mso-bidi-font-style: normal;">Ozark</i>
istega "proizvajalca", razen če niste izjemen ljubitelj forenzične
psihologije in vizualnega izražanja. Utegnete pregnati kar nekaj dolgčasa,
namesto da bi ta preganjal vas.<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi9YRC5u-ID2sxynM9EKsPFk4UVRqNVTLBnT5OaYgJXVDjPwLZ_2KY8hyIaF_lONN7w4aNCcmtzjAuz1MtS5Y1gvSyG6231o7f8qJXCTaTVGHHliJ2ZoJ6tqaHai4oXHdSJFIk60nqIvEPd/s1600/4.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" data-original-height="268" data-original-width="182" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi9YRC5u-ID2sxynM9EKsPFk4UVRqNVTLBnT5OaYgJXVDjPwLZ_2KY8hyIaF_lONN7w4aNCcmtzjAuz1MtS5Y1gvSyG6231o7f8qJXCTaTVGHHliJ2ZoJ6tqaHai4oXHdSJFIk60nqIvEPd/s1600/4.jpg" /></a></div>
<span style="font-size: xx-small;">Foto: IMDb</span></div>
just1angrymanhttp://www.blogger.com/profile/00272914644038116304noreply@blogger.com0