sobota, 03. december 2016

Z for Zachariah (2015)


Postapokaliptični filmi so navadno nekoliko tesnobni in zagrenjeni. V tamkajšnjem svetu postane človek človeku volk in nasilje njihov sestavni del (Pobesneli Max, Cesta). Z for Zachariah je izjema. Gre za dramo, ki se v drugi polovici spogleduje z mislijo, da bi prešla v triler, a na gledalčevo veliko zadovoljstvo ideje nikoli ne realizira. V ospredju so dokaj kompleksni liki, ki skozi situacije, v katerih se znajdejo, posameznika nagovarjajo k razmišljanju. Film odkriva (filozofska) vprašanja ohranitve civilizacije, smisla življenja, obstoja boga, ljubosumja itd. Za to potrebuje "zgolj" tri igralce in prostrano, s soncem obsijano "ameriško" pokrajino. Kar se tiče prvih, lahko misli strnemo takole: Margot Robbie je zelo dobra, Chevitel Eijofor zanesljiv, medtem ko je Chris Pine pač zgolj v redu. Če bolje pomislimo, v preteklem letu težko najdemo boljšo žensko predstavo, z izjemo Alicie Vikander v Ex Machini in v Danskemu dekletu. Glede na starost in vloge v prihajajočih filmih jo lahko kmalu pričakujemo na seznamu nominirancev za najbolj prestižne nagrade. Kot snemalna lokacija je za veliko večino scen služila Nova Zelandija, čeprav je dogajanje postavljeno na vzhod 
Združenih držav. Pri ustvarjanju fotografije sta moči združila psevdoanonimni režiser Craih Zobel in direktor fotografije Tim Orr (Zadetki: Ananas ekspres).
Vsa glavna vprašanja, ki se nam skozi zgodbo porajajo, bi lahko postavili v sredino ljubezenskega trikotnika, katerega kote tvorijo Ann, John in Caleb. Ko prva na začetku naleti na drugega, se med njima počasi plete romantično razmerje, ki pa ostane zgolj na zelo skrajnem robu platonskega, kljub nekaterim očitnim dejstvom, ki se lepo odražajo v njunem pogovoru ob leseni cerkvi ("Maybe we store up food for more than just us." -"Why? You think more people will come?" ... -"That's not what I meant."). In že je tu vprašanje. Ima sploh smisel vzpostaviti civilizacijo v tako negotovem okolju. In če je odgovor pritrdilen, kako se bo ohranila? Če verjamemo v "teorijo" Adama in Eve, potem smo vsi nastali iz incesta, vendar ... S prihodom Caleba se pridruži še motiv ljubosumja. Tu smo, glede na naš značaj in pretekle izkušnje, skozi zgodbo bolj na strani Johna ali pa Caleba, čeprav je večini verjetno bližji preudarni Ejiofor, kot "trovornjakarski" Pine. Je Anne ravnala prav? Čeprav z Johnom nikoli nista bila pravi par in ji je ta pri zvezi s Calebom celo dal zeleno luč, ji gledalci avanturo kar malce zamerimo. In še najbolj pereče vprašanje. Je John ubil Caleba? Vprašajmo se, kaj lahko pričakujemo od nevernega ljubosumnega zaljubljenca v postapokaliptični "pravni" ureditvi sveta. Ob vsem tem si bom kot avtor dovolil hudomušno pripombo, da bi bila situacija verjetno bolj znosna za vse vpletene če bi bilo razmerje 2:1 v prid ženskam ...
Film sicer bazira na istoimenskemu posthumno izdanemu romanu ameriškega novinarja in pisatelja Roberta C. O'Briena, vendar je sama zgodba na prvi pogled tu precej drugačna. Vseeno bi bilo, če sklepamo po kompleksnosti scenarija, knjigo morda vredno vzeti v roke in ji posvetiti nekaj časa. Ne nazadnje nas nerešena vprašanja sprašujejo tudi, kaj bi mi storili na mestu likov.

                                                                                                      Foto: IMDb

Ni komentarjev:

Objavite komentar