"You call me you got something" -"Well, I got shot. That's something."
Odtenek boljša epizoda od prejšnje, predvsem mislim na začetni del in lovljenje zamaskiranca proti koncu, ki poskrbi za rahel porast adrenalina, a je še vseeno daleč od, lahko rečem legendarnega, 6-minutnega kadra iz prve sezone Pravega detektiva (vsi, ki ste prejšnjo sezono spremljali, boste takoj vedeli, o čem govorim, ostali si to obvezno poglejte, za domačo nalogo). Prva scena ne le spominja na, ampak s svojo grotesknostjo že kar kopira Twin Peaks (da, ponovno ga omenjam). Zdi se, da se Velcoro znajde v nekakšnih vicah, na pol poti med tem in onim svetom, kar ponazarjata pojoči Conway Twitty in Velcorov oče, za katerega kasneje izvemo, da je terminalni bolnik. Tehtnica se nato z globokim vdihom prevesi na stran živih in izkaže se (kakšno presenečenje), da Velcoro vendarle ni mrtev. Ne vem, kateri naivnež je dejansko mislil, da Farrellov lik umre, ko pa je v scenah iz "trailer"-jev jasno vidno, da brkati detektiv svoje poti ne zaključi tako hitro (poudarek je na brkati, mislim pa predvsem na sceno, ko Velcoro in Bezzeridesova naokoli strašita s pištolami). Kot napisano, se zdrami, pogleda svoj trup in postane mu jasno, da je bil ustreljen z gumijastimi naboji. Hiša, v kateri je bil ustreljen, je prizorišče umora Bena Casprea. Za zdaj še neznanec, ki je Velcoru nalomil rebra, je s seboj vzel tudi očitno pomembne posnetke s kamere v hiši. Ostane pa seznam klicev s stacionarnega telefona. Woodrugh in Bezzeridesova tako obiščeta prisrčno družinico župana Chessania, saj naj bi na ta naslov prišlo kar nekaj klicev. Semyona naprej pestijo neurejene zadeve glede poslov. Sumiti prične, da je Casperea nekdo pospravil ravno zato, da bi škodil njemu. Sum se podkrepi, ko izve za umor enega njegovih "henchman"-ov, Bena. Kar teži Woodrugha, verjetno ni posttravmatski sindrom vojnega veterana, temveč afera s soborcem. Velcora nekdanja žena posvari, da sta o njem poizvedovala državna policista. Za avtomobil, s katerim je bilo verjetno pripeljano Casperejevo truplo, se izkaže, da (je) pripada(l) transportnemu oddelku filmske ekipe. Šofer je pred izginotjem vozila odstopil z delovnega mesta, zato ga Velcoro in Bezzeridesova skleneta obiskati. Takrat se vname požar nekaj metrov od hiše nekdanjega šoferja. . . Ko potegnem črto, tretja epizoda ni ponudila dosti več od predhodne. Dogajanje se komplicira, premiki naprej so minimalni, liki pa postajajo dolgočasni (za razliko od njihovih igralcev, posebej omenjam Farrella). Prva epizoda je postavila dobre temelje, iz katerih bi se dalo graditi nebotičnike, za zdaj pa na žalost ostajamo nekje na višini stanovanjske zgradbe. Morda pa temelje le poglabljajo, z namenom zgraditi nekaj veličastnega? V tem primeru zmoti atmosfera, ki bi morala biti bolj dušeča in skrivnostna, takšna, kot so jo zastavili s prvo epizodo oz. sezono.
Odtenek boljša epizoda od prejšnje, predvsem mislim na začetni del in lovljenje zamaskiranca proti koncu, ki poskrbi za rahel porast adrenalina, a je še vseeno daleč od, lahko rečem legendarnega, 6-minutnega kadra iz prve sezone Pravega detektiva (vsi, ki ste prejšnjo sezono spremljali, boste takoj vedeli, o čem govorim, ostali si to obvezno poglejte, za domačo nalogo). Prva scena ne le spominja na, ampak s svojo grotesknostjo že kar kopira Twin Peaks (da, ponovno ga omenjam). Zdi se, da se Velcoro znajde v nekakšnih vicah, na pol poti med tem in onim svetom, kar ponazarjata pojoči Conway Twitty in Velcorov oče, za katerega kasneje izvemo, da je terminalni bolnik. Tehtnica se nato z globokim vdihom prevesi na stran živih in izkaže se (kakšno presenečenje), da Velcoro vendarle ni mrtev. Ne vem, kateri naivnež je dejansko mislil, da Farrellov lik umre, ko pa je v scenah iz "trailer"-jev jasno vidno, da brkati detektiv svoje poti ne zaključi tako hitro (poudarek je na brkati, mislim pa predvsem na sceno, ko Velcoro in Bezzeridesova naokoli strašita s pištolami). Kot napisano, se zdrami, pogleda svoj trup in postane mu jasno, da je bil ustreljen z gumijastimi naboji. Hiša, v kateri je bil ustreljen, je prizorišče umora Bena Casprea. Za zdaj še neznanec, ki je Velcoru nalomil rebra, je s seboj vzel tudi očitno pomembne posnetke s kamere v hiši. Ostane pa seznam klicev s stacionarnega telefona. Woodrugh in Bezzeridesova tako obiščeta prisrčno družinico župana Chessania, saj naj bi na ta naslov prišlo kar nekaj klicev. Semyona naprej pestijo neurejene zadeve glede poslov. Sumiti prične, da je Casperea nekdo pospravil ravno zato, da bi škodil njemu. Sum se podkrepi, ko izve za umor enega njegovih "henchman"-ov, Bena. Kar teži Woodrugha, verjetno ni posttravmatski sindrom vojnega veterana, temveč afera s soborcem. Velcora nekdanja žena posvari, da sta o njem poizvedovala državna policista. Za avtomobil, s katerim je bilo verjetno pripeljano Casperejevo truplo, se izkaže, da (je) pripada(l) transportnemu oddelku filmske ekipe. Šofer je pred izginotjem vozila odstopil z delovnega mesta, zato ga Velcoro in Bezzeridesova skleneta obiskati. Takrat se vname požar nekaj metrov od hiše nekdanjega šoferja. . . Ko potegnem črto, tretja epizoda ni ponudila dosti več od predhodne. Dogajanje se komplicira, premiki naprej so minimalni, liki pa postajajo dolgočasni (za razliko od njihovih igralcev, posebej omenjam Farrella). Prva epizoda je postavila dobre temelje, iz katerih bi se dalo graditi nebotičnike, za zdaj pa na žalost ostajamo nekje na višini stanovanjske zgradbe. Morda pa temelje le poglabljajo, z namenom zgraditi nekaj veličastnega? V tem primeru zmoti atmosfera, ki bi morala biti bolj dušeča in skrivnostna, takšna, kot so jo zastavili s prvo epizodo oz. sezono.
Foto: HBO
Še vedno optimističen čakam na naslednjo epizodo.
Še vedno optimističen čakam na naslednjo epizodo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar