sobota, 03. marec 2018

Phantom Thread (2017)

Režija: Paul Thomas Anderson
Scenarij: Paul Thomas Anderson
Igrajo: Daniel Day-Lewis, Vicky Krieps, Lesley Manville, Brian Gleeson, Harriet Sansom Harris


PTA je desetletje po izidu drame Tekla bo kri moči že drugič združil z morda najveličastnejšim igralcem naše dobe in ponovno ustvaril svojevrstno epopejo. DDL ima to leto pač nesrečo, da je Gary Oldman v Najtemnejši uri odigral tako karizmatično osebnost, po drugi strani pa je tudi njegov g. "Woodcock" precej bolj juvenilen od ... denimo naftarja Plainviewa. Nikakor seveda ne gre prezreti protagonistovi zvesti spremljevalki, Luksemburžanko Vicky Krieps, ki se z njim zaplete v sila patološko ljubezensko razmerje, in Angležinjo Lesley Manville, frigidno starejšo sestro, katera Reynoldsu sledi na vsakem koraku in predstavlja enkrat njegovo mati, drugič pa njegovo življenjsko sopotnico. Režiserju (in tokrat tudi mojstru fotografije!) ne gre odreči vseh pohval, izmed tehničnega osebja pa si slavo zaslužijo še najmanj tonski mojstri, kateri so poskrbeli, da vsak poteg niti oz. valovanje blaga spremlja značilen zvok, in Jonny Greenwood, Radioheadovec, takisto stari znanec iz davnega 2007, pri aktualnem projektu avtor klavirskega koncerta v malem. Tako sama zgodba, ki je paradoksno brez prave rdeče niti, a je ta vsekakor prisotna, torej fantomska, kot glavni lik hodita po sami meji med pretencioznostjo in umetnostjo, med cenenim in cenjenim ter med domišljavim in okusnim, ga nekajkrat tudi prestopita, a na koncu vseeno večino poti opravita po ostrem robu. "Zgodba" se dodobra razživi šele, ko Alma pokaže svoje gobarske sposobnosti, katere tudi njen lik ne pustijo neomadeževan, saj ta prav tako ne odstopa od svojega prav. Izjemno pozorno posnet, odigran in nikakor ne šik! 

Moja ocena: 4/5

                                                                        Foto: IMDb

Ni komentarjev:

Objavite komentar