Francoska naveza (angl. French Connection) je bila kriminalna
mreža, preko katere se je morfinske preparate tihotapilo iz Turčije v Francijo,
nato pa v ZDA. Organizacija je dosegla svoj največji razcvet v poznih 60-ih in
zgodnjih 70-ih letih prejšnjega stoletja in bila odgovorna za dobavo večine
heroina, ki se je porabil preko luže. Leta 1971 je William Friedkin posnel
istoimenski film - Francoska zveza -
z Genom Hackmanom v glavni vlogi, ki je postal dobitnik kar petih Oskarjev,
vključno za najboljši film, režijo in glavno moško vlogo. Vse od omenjenega, se
s samo sržjo problema, torej Francijo in mestom Marseille, ni ukvarjal noben
(večji) film več. Ne francoski, ne ameriški, ne kakršenkoli. Kar je
presenetljivo. Zato pri Marseillski
navezi toliko bolj pritegne od Hollywooda in rodne grude očitno že
pozabljena tematika. Dogajanje je tako postavljeno v sončni in topli Marseille,
kjer zgodbo spremljamo od sredine 70-ih pa do zgodnjih 80-ih.
Jean Dujardin, glavni protagonist, je priznani francoski
igralec in komedijant. Širša javnost ga je verjetno spoznala po prelomni vlogi
v še bolj prelomnem filmu The Artist,
ki mu je prinesla tudi prvega (in verjetno zadnjega) Oskarja. Pred tem v
domovini že proslavljeni Dujardin je po dobljeni nagradi zaigral v nekaj bolj
internacionalno usmerjenih filmih. Videli smo ga lahko ob Katarini Čas in
Leonardu DiCapriu v Volku z Wall Streeta
ter nazadnje kot člana pestre zasedbe malo manj pestrega filma Varuhi zapuščine. Glavni anatgonist
zgodbe, Gilles Lellouche, je prav tako znani francoski igralec. Zanimivo je, da
sta se z Dujardinom v filmu skupaj pojavila že tretjič, prvič leta 2010 v Malih belih lažeh in nazadnje leta 2012
v Skoku čez plot.
Kot rečeno, iskrene pohvale avtorjem Marseillske naveze za obuditev zanimive tematike. Tudi budžet
filma, 26 milijonov dolarjev, je primerljiv s podobnimi filmi najmočnejše
produkcije. Za zgoraj omenjeni film Francoska
naveza so, upoštevaje inflacijo, porabili nekaj manj kot 10 milijonov
dolarjev, kar je več kot dvakrat manj. Vendar pa je to lep primer, da zveza med
vložkom in izkupičkom filma, tako denarnim kot umetniškim, ni za vse enaka. Marseillska naveza je film, ki skozi
svoj potek velikokrat izgublja fokus in igralca težko drži pokonci. Razen
redkih izjem so scene premalo napete, suspenza je le za vzorec. Še ena stvar,
ki zmoti, so kulturne nedoslednosti. Nič nimam proti prikrajanju dejstev, v
kolikor je to jasno strojeno za potrebe filma. Lep primer tega je Hitlerjeva
smrt v Neslavnih barabah. V kolikor
pa prihaja do takšnih primerov v filmih, ki sicer temeljijo na zgodovinski
doslednosti in kadar se takšni primeri pojavijo v za samo zgodbo nepomembnih
dejstvih, to preprosto kaže na malomarnost, z lepo slovensko besedo
"šlamparijo". V filmu sem to opazil na dveh mestih, kar ne izključuje
tega, da je podobnih primerov še več. Najprej vidimo newyorška
"dvojčka", ki sta v procesu gradnje, pa čeprav so ju odprli že leta
1973, film pa se pričenja leta 1975. To napako lahko še spregledamo, saj so s
prikazom gradečega se World Trade Centra morda hoteli poudariti kulturno podobo
New Yorka 70-ih. Naslednja opazka pa, čeprav za zgodbo povsem nepomembna, bolj
razkriva nenatančnost ustvarjalcev. V diskoteki se, leta 1981, če sklepamo po
novici o izvolitvi Mitterranda za predsednika, vrti skladba Cambodia pevke Kim Wilde. Vse v redu in
prav, vendar z eno samcato napakico. Singel Cambodia
je bil izdan novembra 1981, do takrat pa se dogajanje v filmu že zaključi.
Večina vas bo seveda mnenja, da dlakocepim, vendar se mi takšne stvari zdijo
ključne pri presoji ustvarjalcev. Odražajo preciznost, perfekcionizem in
komunikacijo med ekipo. "Hudič je v podrobnostih", pravijo. Te ločijo
dobre od najboljših. Verjetno brez obsedenosti s ponavljanjem scen Stanley
Kubrick ne bi bil eden največjih
režiserjev vseh časov- eno izmed scen filma Sijanje
naj bi ponovili kar 127-krat!
Marseillska naveza
mi bo sčasoma odšla iz spomina. Verjetno bo najdlje zdržala fotografija
Marseilla. Resnici na ljubo sem si ga ogledal samo zaradi časovno-krajevne
postavitve in Jeana Dujardina. Film ni za odpis, ga pa malo manj toplo
priporočam. Za vse žanrske navdušence v poštev gotovo bolj pride po imenu in
tematiki podobna Francoska naveza.
Foto: IMDb
