nedelja, 5. junij 2016

La French (2015)

Francoska naveza (angl. French Connection) je bila kriminalna mreža, preko katere se je morfinske preparate tihotapilo iz Turčije v Francijo, nato pa v ZDA. Organizacija je dosegla svoj največji razcvet v poznih 60-ih in zgodnjih 70-ih letih prejšnjega stoletja in bila odgovorna za dobavo večine heroina, ki se je porabil preko luže. Leta 1971 je William Friedkin posnel istoimenski film - Francoska zveza - z Genom Hackmanom v glavni vlogi, ki je postal dobitnik kar petih Oskarjev, vključno za najboljši film, režijo in glavno moško vlogo. Vse od omenjenega, se s samo sržjo problema, torej Francijo in mestom Marseille, ni ukvarjal noben (večji) film več. Ne francoski, ne ameriški, ne kakršenkoli. Kar je presenetljivo. Zato pri Marseillski navezi toliko bolj pritegne od Hollywooda in rodne grude očitno že pozabljena tematika. Dogajanje je tako postavljeno v sončni in topli Marseille, kjer zgodbo spremljamo od sredine 70-ih pa do zgodnjih 80-ih.
Jean Dujardin, glavni protagonist, je priznani francoski igralec in komedijant. Širša javnost ga je verjetno spoznala po prelomni vlogi v še bolj prelomnem filmu The Artist, ki mu je prinesla tudi prvega (in verjetno zadnjega) Oskarja. Pred tem v domovini že proslavljeni Dujardin je po dobljeni nagradi zaigral v nekaj bolj internacionalno usmerjenih filmih. Videli smo ga lahko ob Katarini Čas in Leonardu DiCapriu v Volku z Wall Streeta ter nazadnje kot člana pestre zasedbe malo manj pestrega filma Varuhi zapuščine. Glavni anatgonist zgodbe, Gilles Lellouche, je prav tako znani francoski igralec. Zanimivo je, da sta se z Dujardinom v filmu skupaj pojavila že tretjič, prvič leta 2010 v Malih belih lažeh in nazadnje leta 2012 v Skoku čez plot.
Kot rečeno, iskrene pohvale avtorjem Marseillske naveze za obuditev zanimive tematike. Tudi budžet filma, 26 milijonov dolarjev, je primerljiv s podobnimi filmi najmočnejše produkcije. Za zgoraj omenjeni film Francoska naveza so, upoštevaje inflacijo, porabili nekaj manj kot 10 milijonov dolarjev, kar je več kot dvakrat manj. Vendar pa je to lep primer, da zveza med vložkom in izkupičkom filma, tako denarnim kot umetniškim, ni za vse enaka. Marseillska naveza je film, ki skozi svoj potek velikokrat izgublja fokus in igralca težko drži pokonci. Razen redkih izjem so scene premalo napete, suspenza je le za vzorec. Še ena stvar, ki zmoti, so kulturne nedoslednosti. Nič nimam proti prikrajanju dejstev, v kolikor je to jasno strojeno za potrebe filma. Lep primer tega je Hitlerjeva smrt v Neslavnih barabah. V kolikor pa prihaja do takšnih primerov v filmih, ki sicer temeljijo na zgodovinski doslednosti in kadar se takšni primeri pojavijo v za samo zgodbo nepomembnih dejstvih, to preprosto kaže na malomarnost, z lepo slovensko besedo "šlamparijo". V filmu sem to opazil na dveh mestih, kar ne izključuje tega, da je podobnih primerov še več. Najprej vidimo newyorška "dvojčka", ki sta v procesu gradnje, pa čeprav so ju odprli že leta 1973, film pa se pričenja leta 1975. To napako lahko še spregledamo, saj so s prikazom gradečega se World Trade Centra morda hoteli poudariti kulturno podobo New Yorka 70-ih. Naslednja opazka pa, čeprav za zgodbo povsem nepomembna, bolj razkriva nenatančnost ustvarjalcev. V diskoteki se, leta 1981, če sklepamo po novici o izvolitvi Mitterranda za predsednika, vrti skladba Cambodia pevke Kim Wilde. Vse v redu in prav, vendar z eno samcato napakico. Singel Cambodia je bil izdan novembra 1981, do takrat pa se dogajanje v filmu že zaključi. Večina vas bo seveda mnenja, da dlakocepim, vendar se mi takšne stvari zdijo ključne pri presoji ustvarjalcev. Odražajo preciznost, perfekcionizem in komunikacijo med ekipo. "Hudič je v podrobnostih", pravijo. Te ločijo dobre od najboljših. Verjetno brez obsedenosti s ponavljanjem scen Stanley Kubrick  ne bi bil eden največjih režiserjev vseh časov- eno izmed scen filma Sijanje naj bi ponovili kar 127-krat!           
Marseillska naveza mi bo sčasoma odšla iz spomina. Verjetno bo najdlje zdržala fotografija Marseilla. Resnici na ljubo sem si ga ogledal samo zaradi časovno-krajevne postavitve in Jeana Dujardina. Film ni za odpis, ga pa malo manj toplo priporočam. Za vse žanrske navdušence v poštev gotovo bolj pride po imenu in tematiki podobna Francoska naveza.

                                                                            Foto: IMDb