"What's
your top five?" Moja ocena: 3.5/5
Menim, da (filmski) kritik nikoli ne more biti popolnoma objektiven. Kar po mojem loči dobrega kritika od slabega je ravno to, da se prvi zaveda svoje neobjektivnosti. Zakaj to razlagam? Zato, ker moram takoj na začetku priznati, da film, v katerem obdelajo široko paleto zahodne popularne kulture, vse od Pepelke in Charlesa Chaplina, preko Billa Cosbyja in Tupaca, do še danes delujočih novodobnih poetov in resničnostnih oddaj, ter film, v katerem svoj "cameo" nastopi spoštovani Jerry Seinfeld, pri meni suvereno dobi simpatije in "plus točke". Toliko kakor v resnici nisem ljubitelj ameriške kulture (nivo le-te sem z lastno kožo okušal mesec in pol), toliko jim zavidam njihovo popularno ("pop") kulturo. Enostavno me pritegnejo "trivia"-e, reference in pa zmožnost brskanja za materialom po košu bogate zakladnice, kot je to dodobra opazno npr. pri odlični nanizanki Modern Family. Top Five kar naprej servira omembe raznih akterjev, izmišljenih in resničnih, ki vsaj pri meni sprožajo izjemno ugodje ("Recorder? What are you, Lois Lane?"). Film sem doživel kot nekakšen "tribute" pop kulturi, z osredotočenostjo na stand-up komedijo in hip-hop sceno vzhodne obale. Vmes se najdejo tudi kritike današnjega scenskega dogajanja, tako tiste zabavne ("Andre, if this thing flops, we could be talking Dancing with the Stars, man."), kot take, ki ponudijo malo globji vpogled ("...this is all I have. Okay? I don't have a talent. Right? I don't sing. I don't dance. I don't act. I don't tell jokes...I am finally famous. Don't ruin this for me!"). Dogajanje je postavljeno v New York in spremlja enega zadnjih dni Andrea Allena (Chris Rock je ime glavnega junaka skoval iz imen svojega brata in deda) pred TV poroko v živo, ki jo v Los Angelesu pripravlja njegova zaročenka (Gabrielle Union). Z njo Allen komunicira prek kratkih telefonskih pogovorov. V slabih 24-ih urah se zgodi nekaj zanimivih pripetljajev, dialogov, preobratov in dobrih šal, ki se pričnejo, ko tistega dne zjutraj privoli v intrevju z novinarko New York Timesa (Rosario Dawson). Same zgodbe sicer ne gre jemati preveč resno, kar film jasno sporoča, vendar vseeno priporočam ogled. Rockov tretji režiserski projekt, med produkcijsko ekipo pa se ne ravno presenetljivo najdeta tudi v filmu omenjena Jay-Z in Kanye West.
Foto: IMDb
Menim, da (filmski) kritik nikoli ne more biti popolnoma objektiven. Kar po mojem loči dobrega kritika od slabega je ravno to, da se prvi zaveda svoje neobjektivnosti. Zakaj to razlagam? Zato, ker moram takoj na začetku priznati, da film, v katerem obdelajo široko paleto zahodne popularne kulture, vse od Pepelke in Charlesa Chaplina, preko Billa Cosbyja in Tupaca, do še danes delujočih novodobnih poetov in resničnostnih oddaj, ter film, v katerem svoj "cameo" nastopi spoštovani Jerry Seinfeld, pri meni suvereno dobi simpatije in "plus točke". Toliko kakor v resnici nisem ljubitelj ameriške kulture (nivo le-te sem z lastno kožo okušal mesec in pol), toliko jim zavidam njihovo popularno ("pop") kulturo. Enostavno me pritegnejo "trivia"-e, reference in pa zmožnost brskanja za materialom po košu bogate zakladnice, kot je to dodobra opazno npr. pri odlični nanizanki Modern Family. Top Five kar naprej servira omembe raznih akterjev, izmišljenih in resničnih, ki vsaj pri meni sprožajo izjemno ugodje ("Recorder? What are you, Lois Lane?"). Film sem doživel kot nekakšen "tribute" pop kulturi, z osredotočenostjo na stand-up komedijo in hip-hop sceno vzhodne obale. Vmes se najdejo tudi kritike današnjega scenskega dogajanja, tako tiste zabavne ("Andre, if this thing flops, we could be talking Dancing with the Stars, man."), kot take, ki ponudijo malo globji vpogled ("...this is all I have. Okay? I don't have a talent. Right? I don't sing. I don't dance. I don't act. I don't tell jokes...I am finally famous. Don't ruin this for me!"). Dogajanje je postavljeno v New York in spremlja enega zadnjih dni Andrea Allena (Chris Rock je ime glavnega junaka skoval iz imen svojega brata in deda) pred TV poroko v živo, ki jo v Los Angelesu pripravlja njegova zaročenka (Gabrielle Union). Z njo Allen komunicira prek kratkih telefonskih pogovorov. V slabih 24-ih urah se zgodi nekaj zanimivih pripetljajev, dialogov, preobratov in dobrih šal, ki se pričnejo, ko tistega dne zjutraj privoli v intrevju z novinarko New York Timesa (Rosario Dawson). Same zgodbe sicer ne gre jemati preveč resno, kar film jasno sporoča, vendar vseeno priporočam ogled. Rockov tretji režiserski projekt, med produkcijsko ekipo pa se ne ravno presenetljivo najdeta tudi v filmu omenjena Jay-Z in Kanye West.
Ob ogledu sta mi na misel asociativno prišla filma Training Day (2001) in Birdman (2014) ter že omenjena serija Modern Family (2009-)
Ni komentarjev:
Objavite komentar