Ste si že
ogledali Stepfordske ženske? Kaj pa Fargo ali Preberi in zažgi bratov Coen? Karkoli od Tarantina? Ja? Pohvaljeni.
Ne? Nič skrbet, George Clooney je v kinematografe poslal film, ki ujame
koncept(e) vseh naštetih, poleg tega pa ponudi kritiko moderne ameriške družbe.
Čeprav je med gledalci in kritiki naletel na sila medel odziv, vsebuje dovolj
"žmohta", da ga ne gre povsem prezreti.
V prvi vrsti
pritegne scenarij. Klasična "zapletka" Joela in Ethana Coena vsebuje
nekatere znane elemente njunih preteklih del, zanimivo pa je, da sta brata
zgodbo za Pokvarjeno predmestje
spisala že davnega leta 1986. Na preparelem papirju je obledelo črnilo čakalo
na boljše čase, ki pa so prišli skupaj s slabimi za svetovno politiko. Pred
skorajda natanko letom dni je na volitvah za predsednika Združenih držav namreč
zmagal "tisti, ki ga ne smemo imenovati", s tem pa je bil na pal'co
postavljen dr**. Svoje so prispevali tudi nekateri drugi dogodki globalnega
pomena, kakršen je denimo begunska kriza. Film lepo prikaže prenos fokusa iz
pomembnega na nepomembno. Kot glavni zaplet sprva predstavi preselitev
temnopolte družine v "belo" predmestje, v resnici pa se srž dogajanja
skriva drugje, v sosednji hiši, ki je gnila navznoter. Medtem ko rasistični
meščani protestirajo pred hišo temnopoltih, se v hiši bledoličnih (dvoličnih)
dogajajo stvari, ki bi bile vredne vse pozornosti. Morda se velja vprašati,
zakaj je prišlo do razkritja spolnih škandalov v zabavni industriji ravno v
času, ko planetu grozi jedrska vojna dveh telebanov s slabo frizuro ...
Na začetku
dobimo lep kolaž predstavitve idiličnega mesteca, ki je raslo na rokah njegovih
pridnih in motiviranih prebivalcev, do zadnjega poštenih in dobrosrčnih ljudi.
Gre za prikaz povojne idile in entuziazma ZDA, poznanih iz takratnih reklamnih
plakatov in televizijskih reklam. Saj veste: "More Doctors Smoke CAMELS
than any other cigarette!" ... Da ni (bilo) čisto tako, se razkrije kmalu
po tem. Zgodba za nekaj časa izgubi rdečo nit, kar je morda tudi posledica
dejstva, da si gledalec lahko dolgo zakriva oči in izmišljuje pojasnila, ki
predrugačijo resnico o tem, kdo je dejansko ogovoren za (montirani) napad na
družino, katere življenje spremljamo. Ko ni več nobenega dvoma o poteku
dogodkov, to pa se zgodi približno takrat, ko "popustijo" Lodgeova
očala, se zabava lahko prične. (Ste opazili podobnost med zunanjim izgledom
D-Fensa iz Prostega pada in
Gardnerjem Lodgeom?) Do konca smo deležni kar nekaj fine glasbe (Alexandre
Desplat), Coenovskega humorja in Tarantinovske krvavosti. Kaj pa originalnost?
Navsezadnje je ravno pravšnje razmerje med izvirnostjo in ponavljanjem bistvo
recepta za popularnost, ki pa je film (še) ni deležen.
Vzrok gre
morda res iskati v dejstvu, da glavna zvezdnika filma, igralec Matt Damon in
režiser George Clooney, pripadata neki drugi generaciji in nista več personi,
zaradi katerih bi horde njunih oboževalcev hitele v kinodvorane. Pa je sploh
kdo še tako "velik"? Zanimiva je bila opazka filmskega publicista in
novinarja Andreja Gustinčiča, ki je na razpravi po premieri filma na lanskem Liffu izjavil, da bi bilo v glavni vlogi morda zanimivo videti Toma Cruisea.
Cruise je navsezadnje večji simbol Amerike kot Damon, nekakšen filmski Uncle
Sam, konec koncev pa se je tako kot on proslavil tudi skozi upodobitev
temačnejših likov. Dovolj špekulacij, čez igralsko zasedbo pripomb ni, pozorni
pa ste med njo lahko opazili tudi Glenna Fleshlerja iz prve sezone Pravega detektiva. Posebna pohvala gre
še Oscarju Isaacu, premalokrat uporabljenemu hollywoodskemu igralcu, ki šov
ukrade v drugi polovici.
O končni
simboliki naj si mnenje vsak ustvari sam, vsekakor pa ogled ravno prav dolge
komične kriminalne drame priporočam. Aja, upam, da pred tem niste videli
napovednika. Ali prebrali te recenzije ...
Foto: IMDb
Ni komentarjev:
Objavite komentar