"Neskončnost"
je nova-stara-plava ekipa izdala ob vsesplošni noriji na koncu tisočletja, ki
to pravzaprav, tehnično gledano, sploh ni bilo (citat: Seinfeld). Ustvarjalna energija ob vnovični prebuditvi enega
glavnih akterjev sarajevske šole rocka (mimogrede, Loša še danes pravi, da so
oni pravzaprav pop izvajalci) je bila očitno tako močna, da se je leto po
"Longplay"-u rodil še "Infinity". Otvoritveni štikel,
"Odlazim", upravičuje visoka pričakovanja, kar je zavajajoče, saj
kasneje ta niso ravno (v celoti) izpolnjena. Vseeno omenimo naslednje komade:
"Tako male stvari", pesem za čiliranje, "Šampion", kjer za
hip slišimo nekaj tistega starega dobrega bandovega zvoka, pa "Ljubav nije
laka stvar", slabi dve minuti dolg "feel good song"; za pristno
izkušnjo pa je vmes na žalost preveč enoličnih balad in stereotipnih novodobnih
balkan rock zvokov.
Foto: www.plaviorkestar.net
Ni komentarjev:
Objavite komentar