Scenarij: Tomas Aragay, Cesc Gay
Igrajo: Ricardo Darin, Javier Camara, Dolores Fonzi, Eduard Fernandez, Troilo, Oriol Pla
Truman ima
to, kar dober film mora imeti. Vse štima. Režija, igra, scenarij. Scenarij – in
to kakšen! S subtilnim, prikritim, komaj opaznim, a vseeno zelo učinkovitim
humorjem preseneti na vsakem koraku, predvsem takrat, ko je to najbolj
neprimerno, skozi moreče teme in neprijetne situacije. Osnovna ideja, zgodba o
umiranju namreč, je prečudovito zapakirana v izjemno simpatičen, umirjen in še
bolj gledljiv film o človeški naravi, takšni brez sodb in obsodb. Argentinski
recept za uspeh, Ricardo Darin (Skrivnost
njihovih oči, Relatos salvajes),
in Javier Camara (Govori z njo),
Almodovarjeva moška muza, če bi jo ta imel, sta stara prijatelja v najboljših
letih, le da nekdo izmed njiju počasi usiha. Po mlačnejšem začetku se še zadnjič sestaneta v
kozmopolitanskem Madridu (in Amsterdamu), v štirih dneh, kolikor jih imata na
voljo, pa gledalec, navdan z izjemno kemijo med glavnim in stranskim likom, v
zgodbo zabrede tako globoko, da ga nekoliko abrupten konec kar malo šokira;
kajti z veseljem in največjo lahkoto bi tok posnetega opazoval kar še in še.
Seveda je tu še mrcina z imenom Truman, po kateri film nosi svoje ime, in
kateri prav proti kraju odigra svojo najbolj ključno vlogo.
Moja ocena: 4.5/5
Foto: IMDb
Moja ocena: 4.5/5
Ni komentarjev:
Objavite komentar