Logan's Lucky (2017)

Moja ocena: 4/5

Prašičji parklji, lepotna tekmovanja za otroke, trdo kuhana jajca iz avtomata, umetna sol, NASCAR, avtomatski menjalniki ... Samo nekaj stvari, ki lepo opisujejo življenje v nekaterih predelih ZDA, stran od skrajnih koncev te države, kamor je postavljena večina hollywoodske produkcije. Režiser Steven Soderbergh se je vrnil k žanru, s katerim se je v preteklem desetletju ukvarjal največ in kateri je bil tema njegove triologije o Dannyju Oceanu in prijateljih (mimogrede, brez reference na te ni šlo). Gre za t.i. ""heist movie" oz. film o načrtovanju in izvedbi roparskega podviga.

Če se je dogajanje v prej omenjeni triologiji vrtelo okoli Las Vegasa, je tokrat zgodba postavljena v Severno Karolino (North Carolina) in Zahodno Virginijo (West Virginia, "Mountain Momma"). Čeprav Loganovi srečneži nikakor niso edini film s prizoriščem na "celinskem" predelu ZDA, pa so vsekakor v manjšini, predvsem kar se tiče novodobnih visokoprodukcijskih sestavljank. Film hkrati predstavlja parodijo in hvalnico določenega predela Amerike, ki ga tudi kulturološko dodobra popiše. Iz tega vidika ga lahko označimo za vsebinsko in lokalizacijsko svežega.

Večino svoje vsebine pa vseeno dolguje scenariju, za katerega je poskrbela Rebecca Blunt. Kdo? Natanko tako. Če se boste trudili z iskanjem biografije, filmografije ali pa osnovnih podatkov o dotični scenaristki, boste našli bore malo, reci in piši – nič! Veliko je bilo ugibanja, kdo za vraga je Bluntova, gre sploh za resnično osebo, je to režiserjeva žena, morda Soderbergh sam? Najverjetneje je ime res psevdonim, za katerim se, po našem mnenju, skriva Steven Soderbergh, ki je, nenazadnje, spisal tudi scenarij za enega svojih najodmevnejših filmov, Seks, laži in videotrakovi (Sex, Lies and Videotape, 1989). Kakorkoli že, scenarij za Loganove srečneže je vreden pohvale; inteligenten, gost, humoren, domiseln in prepleten. Gledalcu vsega ne ponudi na pladnju in ustvari nekaj suspenza, presenečenja in zadovoljstva ob lastnem odkritju, za kaj pravzaprav gre. Tako ima na videz brezsmiselno lakiranje ščurkov pretkan pomen, do katerega gledalec pride postopoma. In še je podobnih primerov. Scenarij je tudi ključna sestavina humorja oz. komike, ki tekom filma razprostre vse osnovne zvrsti (aja, ljubitelji serije Igra Prestolov boste prišli na svoj račun ...).

Humor in zgodba pa slonita tudi na likih. Brata Logan vsekakor predstavljata svojevrstna posebneža. Enemu je šepavost, posledica nesreče, preprečila vzpon do igranja v NFL, drugi pa je enoroki točaj ... (Proteza, ki jo nosi Clyde Logan, se že od začetka ponuja kot predmet, okoli katerega se bo vrtel kar lep del dogajanja.) Potem sta tu še (neumna) brata Bang, oz., boje rečeno, bratje Bang, saj je najstarejši med njimi temu primerno sorazmerno odpuljen. Upodablja ga Daniel Craig, aktualni Bond, ki se je za potrebe filma ne le znebil britanskega naglasa, temveč se naučil še "južnjaškega". Po meri krojeno obleko je tako zamenjal za črtasto zaporniško uniformo, lasni pigment pa odpihnil s peroksidom. Tu so še Seth MacFarlane, čigar predstava spominja na mešanico med Mikom Myersem in Jackom Blackom, Katie Holmes, za katero primejdun ne vemo, kdaj smo jo nazadnje videli v kakšnem filmu, David Denman, ki dokaj posrečeno upodablja njenega moža, ter Riley Keough, vnukinja samega Elvisa Presleyja, katera se počasi a vztrajno prebija med vidnejše mlade igralke (letos smo jo lahko videli že v finem It Comes at Night).

Do tu ste verjetno že dobili občutek, da so Loganovi srečneži dober "heist", kakršnih nasploh primanjkuje. Ne gre le za "kmetavzarskega bratranca Oceanovih enajst", temveč za povsem samostojen film, ki zna pridobiti kultni status, v kolikor seveda ne bo – verjetno niti ne planiranega – nadaljevanja. Asociacije so čudna reč, zato vsem, ki vam je/bo film všeč, predlagam še ogled Bančnega ropa (The Bank Job, 2008) in Popolnega dne (A Perfect Day, 2015). 

                                                                         Foto: IMDb