Nov teden, nova komedija. Nedavno sem pisal o Božični žurki v pisarni, sedaj pa je tu že nov izcedek
hollywoodske produkcije zabavnic, Zakaj
ravno on?. Glede na vložek bi lahko rekli, da gre za še slabši izdelek od
prej omenjene Božične žurke v pisarni,
čeprav ga absolutno vseeno prekaša. Poglejmo zakaj.
Ugani, kdo pride na večerjo je
postavil določena merila takrat nepoznanega žanra, katerega glavna značilnost
je predstavitev izbranca družini. Po letu 1967 pomnimo morda le še en film, ki
je vsaj približno primerljiv s Kramerjevim, to pa so Njeni
tastari (mimogrede, režiser filma, katerega recenzijo prebirate, je
tu sodeloval kot eden od scenaristov). Zakaj
ravno on? se stvari res loti nekonvencionalno in “moderno”, vendar
slednjemu – kaj šele prvemu! – ne seže do kolen.
Pri ekstenzivni produkciji pogrešam malo več indie
umirjenosti, prvinskosti, enostavnosti, iznajdljivosti in grajenja zgodbe na z
denarjem nemerljivih prvinah. Konkretno je pri Zakaj
ravno on? preveč zanašanja na zunanje elemente, na nedomiselna
pomagala. Ali film res potrebuje Elona Muska in dva člana skupine Kiss, da mu v
kina uspe privabiti gledalce? Kritikov to prav gotovo ne gane.
Pohvaliti sicer velja izbiro glavnih igralcev. James Franco je ravno
pravšnji za vlogo mladega, seksi in odpuljenega “tehnološkega mogula”, Bryan
Cranston pa se v vlogi konzervativnega očeta odreže nemara še bolje, sploh če
se spomnimo, da si je nekaj izkušenj nabral že med snemanjem serije Glavca. Tudi njuni izbranki, Zoey Deutch,
še ena vzhajajoča zvezda iz Los Angelesa, in Megan Mullally, morda najbolj
znana iz serije Will in Grace, sta
vsaka za svojo starost prikupni in delo opravita solidno. Nikakor ne moremo
mimo Keegana-Michaela Keya (lani smo ga skupaj s sodelavcem in prijateljem
Jordanom Peelom že lahko spremljali v gledljivi akcijski komediji Keanu in v še bolj kritiško čislani komični
drami Don’t Think Twice), ki s
svojo karakterno vlogo filmu vsekakor vliva dodano vrednost, prezreti pa ne gre
tudi mladega Griffina Glucka, katerega se nemara spomnite iz Moje neprave žene.
Kje se torej zatakne? Odgovor je preprost. Pri scenariju in izvedbi. Da se
ne bomo spet ponavljali, naj povem, da večino pri Božični
žurki v pisarni kritiziranih elementov najdemo tudi v Zakaj ravno on?. Kot že zapisano, vse
skupaj potencira še prekomerna želja ugajati in zanašanje na zunanje elemente:
“cameos”, reference, sama podoba in umestitev Mayhewega dvorca itd. Glavni
motiv zgodbe je (tokrat?) seks, v nekoliko bolj domiselni in zabavni obliki pa
smo deležni tudi nekaj (dobesedno) straniščnega humorja. Sceno z japonskim
straniščem morda velja celo posebej izpostaviti in pohvaliti.
Zakaj
ravno on? je film, ki režiserju in soscenaristu Johnu Hamburgu ne
bo v tak ponos kot Stari, rad te imam izpred osmih let, med ogledom pa iz dvorane ne boste
oddrveli samo zaradi tega, ker boste v glavni vlogi lahko občudovali Bryana
Cranstona in se spominjali starih dobrih časov, ko je kot Walter pustošil
po Albuquerqueju. No, pa sem vsemu skupaj primerno tudi jaz svoje pisanje
izdatno začinil in tudi zaključil z referencami.
Foto: IMDb
Ni komentarjev:
Objavite komentar