Nekateri še pomnimo Disneyjevo
risano uspešnico Lepotica in zver iz
leta 1991. Morda nismo dovolj stari, da bi delo spremljali v kinodvoranah, smo
pa rastli ob tematskih zvezkih, sličicah, sestavljankah itd., kar morda še bolj
odraža vpliv stvaritve. Takrat so risanim junakom glasove posodili igralci vse
do kalibra Angele Lansbury, izid pa je zaznamovala tudi smrt pisca glasbenih
besedil Howarda Ashmana. Smo po več kot četrt stoletja res potrebovali še
filmsko različico v osnovi tradicionalne francoske pravljice, ki so jo
Američani spretno predrugačili?
Zakaj pa ne? Zgodba je
zanimiva, gre za preverjeno formulo, ki je studio Disney ponesla v njegovo
renesančno obdobje, poleg vsega pa je minilo dovolj časa, da se je vse skupaj
že nekoliko ohladilo, tehnologija pa napredovala do te mere, da je mogoče
pravljično magijo prenesti tudi v svet igranega filma. Torej se pravo vprašanje
glasi, ali je ustvarjalcem uspelo storiti slednje. Odgovor je pritrdilen. Pred
seboj imamo stilsko dovršen izdelek, v katerem velja pohvaliti vse od kostumov,
preko scenografije, pa do glasbe. Med ogledom imamo nemalokrat občutek, da
zaradi obvladljive postavitve posameznih scen gledamo odrsko predstavo oz.
pravi muzikal, katerega duh, poleg tistega iz risanega filma, Lepotica in zver dobro ujame.
Kategorija zase so igralske predstave,
kjer so ustvarjalci nabrali še močnejši arzenal filmskih zvezd kot ob
priložnosti pred dobrimi petindvajsetimi leti. Na velikem platnu se tako
zvrstijo Emma Watson, Dan Stevens, Luke Ewans, Josh Gad, Kevin Kline, Ewan
McGregor, Ian McKellen, Emma Thompson in Stanley Tucci. Večina igralcev prihaja
iz Velike Britanije, kar gotovo ni naključje, saj se je kombinacija močne
ameriške produkcije in arhaično-pravljičnega britanskega dialekta že večkrat
izkazala za zmagovito (Gospodar prstanov,
Igra prestolov ...).
Kljub vsemu pohvaljenemu pa
film ne ponudi ničesar novega, ničesar presenetljivega, ničesar svežega,
ničesar drugačnega in ničesar prav posebnega. Na nivoju risanke za otroke
deluje čisto v redu, a je ob premisleku že sama zgodba precej plehka. O tem,
kako je z njenim tokom kar se tiče originalnosti oz. v primerjavi z že
omenjenim risanim predhodnikom, tukaj ne bomo razpravljali. Morda raje omenimo
to, kar so opazili mnogi in nekateri zaradi tega celo dvignili ogromno prahu,
nam pa se ni zdelo nič posebnega. V filmu namreč nastopa tudi homoseksualno
naravnan karakter (kateri, vam ne bomo razkrili, med drugim zato, ker je to med
samim ogledom dokaj očitno), a je njegova pojava (kolikor se le da) diskretna,
nevsiljiva in ne preveč direktna. V Hollywoodu je diverziteta namreč dokaj
priljubljena tema (poglejmo samo letošnjega zmagovalca oskarjev) in tudi v
osnovi izdelki za otroke niso nobena izjema, kar se pri dotičnem odraža še na
drugih mestih, česar priseben gledalec prav gotovo ne bo prezrl.
Zanimivo je, da je bila glavna
ženska vloga v filmu, ki je na letošnji podelitvi oskarjev za nekaj sekund
okusil slast zmage, sprva ponujena Emmi Watson, poleg tega pa so si ustvarjalci
Lepotice in zveri v vlogi slednje
zamislili Ryana Goslinga, ki je kasneje zaigral prav v Deželi La La. Pa sami presodite, kateri se bolj tolče po glavi.
Foto: IMDb
Ni komentarjev:
Objavite komentar