Vrnil se je kralj Artur, vrnil
se je Guy Ritchie. V škornje prvega je po legendah, kakršni sta Richard Harris
in Sean Connery, stopil Charlie Hunnam, britanski režiser pa je lani lansiral film s
svojimi tipičnimi vzorci. Kako uspešen je pri tem bil, si preberite v spodnjih
vrsticah.
Kot zapisano, film odlikuje
značilen Ritchijev slog, ki je še vedno najbolje prezentiran v njegovih
klasikah, nizkoproračunskem Morilci,
tatovi in dve nabiti šibrovki (Lock,
Stock and Two Smoking Barrels, 1998) ter britansko-ameriški koprodukciji Pljuni in jo stisni (Snatch, 2000). Omenimo, da je pri
slednjih sodeloval še v vlogi scenarista, kar velja tudi za njegov najnovejši
projekt. Dinamika, humor, svojevrstna montaža; vse to lahko vidimo v filmu, ki
je časovno postavljen na začetek novega veka, lokacijsko pa v območje
starodavnega Londiniuma (današnji London). Spomnimo, da se je režiser (in
scenarist) že preizkusil pri ustvarjanju filma, ki se dogaja v relativno
oddaljeni preteklosti, saj je (zaenkrat) zrežiral dva celovečerca o slavnem
detektivu Sherlocku Holmesu z Robertom Downeyjem Jr. v naslovni vlogi. Tudi za
legendo o kralju Arturju lahko rečemo, da jo je scenarij uspel ustrezno
"modernizirati" in približati gledalcu. K temu seveda pripomore tudi
Ritchie, ki z že omenjenimi prijemi, ki jih iz zgodovinskih epov nismo vajeni,
preteklosti vdihne svojevrstno svežino. Film je bil posnet na številnih
lokacijah širom Velike Bitanije, katerih značilna pokrajina s svojo sivino
pomaga ustvariti vzdušje, kar velja tudi za glasbeno spremljavo.
Kar se tiče igralcev, lahko
pred glavnega brez slabe vesti postavimo Juda Lawa, ki blesti v vlogi
negativca, tiranskega kralja in bratomorilca Vortigerna. Law svojo vlogo opravi
zelo dobro in med vsemi sodelujočimi pred kamero resnično izstopa. Na drugi
strani je Charlie Hunnam ravno prav mlad in ravno prav znan, da je primeren za
vlogo mladega kralja, še preden je ta to sploh postal. Med ostalimi opazimo
nekaj znanih obrazov, kot sta Eric Bana in Djimon Hounsou, pa tudi zvezdnika
serije Igra prestolov, Aidana Gillena
in Michaela McElhattona. Bana je prevzel vlogo Arturjevega očeta, kralja
Utherja, ki se pojavlja v odsekih iz preteklosti, vključen pa je tudi v
predzgodbo, katera lepo vzpostavi tok dogodkov in igralca Avstralčevega kalibra
ne vrže v nič. Medtem ko Hounsou kot sir Bedevere predstavlja moderno in
politično korektno gesto (vključitev temnopoltega lika), se v manjši vlogi
pojavi tudi bivši nogometni as David Beckham, ki služi kot promotor.
Manj blesteče točke so
klišeji, ki se razkrinkajo že na samem začetku, ko se na velikem platnu pojavi
besedilo, katero razloži osnove dogajanja, a je to zavoljo jasnosti zgodbe
vseeno pomembno. Prva polovica se nato kljub vsemu odvije na visokem nivoju,
vse skupaj pa nekoliko pade po ugrabitvi dečka Bluja in mlade maginje, ko dogodki
začnejo izgubljati svoj smisel. Krona vsemu je Arturjev vdor v grad s pomočjo
gromozanske kače in že stota Vortigernova priložnost, da mladega povzpetnika
ubije, a se začuda raje odloči za govoričenje in vzpostavitev dramatičnega
vzdušja.
Razplet nakazuje na
nadaljevanje oz. vzpostavitev potencialne franšize, vse pa je bilo seveda odvisno od
zaslužka, ki bi moral biti glede na 175 milijonski budžet dokaj visok. Artur je
zasedel prestol, okrogla miza je praktično postavljena, vikingi užaljeni,
vseeno pa ostaja še nekaj likov, katerih konkretna predstavitev sledi. Merlin
je bil že omenjen, medtem ko na Lancelota, Tristana in Guinevere še čakamo (kot
slednja se utegne razkriti lepa maginja). Film je ogleda vreden, sploh če ste oboževalec legende o kralju Arturju oz.
bi radi videli, kaj ima ponuditi Guy Ritchie.
Foto: IMDb
Ni komentarjev:
Objavite komentar